Prikazujem 1-20 od 83 konkordanc.
Nadpovprečno pogosto so izrazili, da rešujejo stanovanjski problem sodelujoči v starosti od 18 – 30 let, pa tudi sodelujoči v starosti od 31 do 40 let, mlade družine, nezaposleni s socialno podporo, sodelujoči, ki so odgovorili, da imajo do 10 let delovne dobe, živeči v izvenzakonski skupnosti in tisti, ki so odgovorili, da živijo samski, pri starših. Ta struktura priča, da gre za mlajše, ki so na začetku ustvarjanja lastnega gospodinjstva. Na drugi stani pa rezultati, da so med tistimi, ki ne rešujejo stanovanjske problematike, nadpovprečno zastopani sodelujoči v starosti nad 51 let, sodelujoči z delovno dobo nad 20 let in upokojenci, pričajo, da ima ta populacija večinoma rešen stanovanjski problem.
 vanja  nismo zabeležili statistično značilnih odstopanj glede na zastavljene demografske kriterije. Tako je pri odločitvi o nakupu stanovanja najpomembnejše: mirno okolje, gotovost glede stanovanja (lastnina stanovanja ali stanovanjske hiše), možnost parkiranja ter dobra naložba oz. ugodna cena ali pogoji.
Po mnenju avtorjev obstajata dva načina vključe-
 vanja  teh podatkov v sintetično predstavitev: navadna križna tabela različnih spremenljivk ali različno razpo-rejanje podatkov na posameznih stopnjah analize glede na določena argumente, s čimer naj bi se dokopali do informacij, ki niso jasno razvidne iz preproste raziskave. Iz tega zornega kota so skupni imenovalec analize 'razmerja': oseba X1 je z osebo X2 v določenem razmerju (P). Na višji ravni pa je to 'posel', kjer se poleg podatkov o 'razmerju' zbirajo informacije o prenosu blaga in o tretjih osebah. 'Razmerje' je vedno dvojinsko in jih je na eni sami tablici ali pri enem samem 'poslu' lahko tudi več. Predmet spremenljivke (P) je lahko tako materialni (kositer ali blaga) ali nematerialni (dolg ali posojilo), lahko pa je tudi preprosta informacija. Vse te odnose med trgovci sta avtorja analizirala s pomočjo matematičnih metod kvantitativne sociologije, posebej pa s teorijo grafov.
Skalni relief v jamah lahko razdelimo na štiri raz-vojne enote (sl. 2). Na stropu in na zgornjih delih sten Rova brez imena so na 540-545 m nadmorske višine velike fasete in kotlice. Verjetno v obdobje njihovega oblikovanja sodijo tudi stropne kotlice med Veliko goro in Koncertno dvorano (530 m nadm. višine) in velike fasete ter stropne kotlice v Dvorani s palmo v Pivki jami, ki je na 500 m nadmorske višine. Podobne sledi, ki jih je zapustil počasen vodni tok v freatični coni, so še v majhnem rovu, ki se na 520 metrih priključi Malim jamam, in v majhnih rovih pod stropom (530 m) Spod-njega Tartarja. Omenjene sledi kažejo na zgodnja ob-dobja izvotljevanja. Našteti rovi so bili po mnenju Gospodariča (1976, 85) oblikovani pred srednje kvartar-nimi naplavinami s peskom in prodom pisanega ro-ženca, po katerih je sklepal na starejši razvoj Otoške jame in Zgornjega Tartarja. Freatične razmere obliko-
 vanja  rovov so seveda drugačne od tistih, v katerih se je odlagal prod. Starost erodirane sige v Pisanem rovu (Zupan 1991, 193), na nadmorski višini 530 m, je datirana v začetek mindla.
OGRAM Vaje naj bi se iz va jale vsak v lokalne drugi da m kopališ n ču. V vm vih, ko se esnih dne počiva, p a je pripo hoja v vo ročljiva di. Venda r se izogib dnjim ura ajte osre m dneva , vodna g naj bi se imnastika iz vajala zj utraj do 11 16. uri po . ure ali p poldan. o Vsaka va čeno šte ja ima do vilo pono lo vitev, pole
 vanja  na g upošte vodil pri iz vajanju, m em b no je zelo po tudi to, d a so gibi obsežni, počasni tako da n in ajbolje iz svoje spo koristimo sobnosti. Na ta na vedno d čin je vaja ovolj zah tevna, bre nja števila z poveča ponovite v. Četud so enaki i učinki n kot v slan ii vodi, lah iz vajamo ko te vaje tudi v ba zenu s sla dko vodo .
Pravih izkušenj res nimamo, vsaj takih primerljivih ne. V zadnjih nekaj letih je število držav z več kot 50-odstotnim deležem podjetij, ki pri svojem poslovanju uporabljajo internet, zraslo že čez 40. V ta krog že leto ali dve ne sodijo več le najrazvitejše države, kot so ZDA, Irska in Švedska, temveč tudi Slovaška, Avstrija, Danska in druge. Medtem ko pri trgovanju s porabniki ostaja uspešna ali vsaj znana le peščica svetovnih ponudnikov, kot so Amazon.com, Dell, Yahoo, Apple in drugi, je na drugi strani elektronsko poslovanje med podjetji postalo prevladujoče. Podjetja v svetu so že pred leti postavila svoja intranet okolja in
 vanja  na najenostavnejši način vključila vse zaposlene ne glede na lokacijo delovnega mesta. Ta okolja so postala idealna osnova za zbiranje vseh informacij o tem, kaj podjetje počne, zna in zmore. Razvijalci programske opreme so razvili orodja za upravljanje z znanjem, iskanje kakovostnih podatkov v tako rekoč nepreglednem številu datotek, orodja za upravljanje s poslovnimi procesi in na koncu vse skupaj nadgradili z elektronskimi trgovinami, borzami, programi za upravljanje z viri v podjetju, podporo dela s strankami in drugim. V naslednjem koraku so v ta okolja vključili še svoje najpomembnejše poslovne partnerje - najprej glavne dobavitelje, potem pa še kupce.
Ob tem se je moral zamisliti, kako nastajajo v njem te prostorske preureditve, to urejanje nevidnega, ta čut za stalaktite. Spoznal je, da so te ureditve utemeljene v času, da nimajo nič opraviti s prostorskimi postroji, da gre vselej za neživo, tiho žitje; v očeh opazovalca je pretok časa spreminjal ta prostorska mesta v like, skozi katere je čas s svojim tokom in vedno novim pritokom, kot bibavica, ko predeluje koralne skorme, pobujal nekakšno večno vračanje likov, ki so bili zaradi svoje oddaljenosti v stalnem stanju zarodka. Bistvo časa, ki je neoprijemljivost, prav s svojim gibanjem, ki izraža sleherno daljavo, obnovi tista tibetska mesta, ki uživajo vse blažene privide, ves kremenčev razpon motrilne poti, a
 vanja  ne moremo, ker človek ni deležen časa, ko bi mu vse živali spregovorile in bi vse, kar je zunanjega, zasevalo izžarevanje, ki bi ga obrusilo v diamantno bitje brez okopov. Človek ve, da ne more v ta mesta, vendar čuti v sebi vznemirljivi čar teh podob, edine stvarnosti, ki nam pride naproti, ki nas grize, pijavka, ki grize brez ust; ki nas po učinku dopolnjenja podobe, tako kot v večini egipčanskega slikarstva, rani prav s tistim, kar ji manjka. (str. ###)
Kikpatrickov model merjenja vplivov izobraževanja na spremembo vedenja navaja štiri stopnje merjenja vplivov na vedenje zaposlenih: 1. odziv – zadovoljstvo udeležencev z izobraževanjem; 2. učenje – stopnja pridobljenega znanja, ali je pridobljeno znanje preseglo zastavljanje cilje in pričako
 vanja ; 3. vedenje – kakšne spremembe vede nja smo opazili pri udeležencih izobraževanja kot posledice izobra ževalnega programa; 4. rezultati – kakšni so konkretni rezul tati spremenjenega vedenja (večja produktivnost, manj napak, manj nesreč, izboljšanje kakovosti ...).
velikih dimenzij in to po cestah, ki nikakor niso usposobljene za take obremenitve”. Gradnja naj bi trajala dan in noč za celih sedem let: pri tem naj bi uporabljali eksploziv (sama študija izrecno omenja, da bodo tresljaji stajo, povezave s pristaniščem in le v primeru, da teče po progi z občuteni tudi v naseljih) in gradili neposredno povezavo iz Kopra nizkim naklonom: načrtovana dodatne elektrovode (sama študiproti Italiji”, je dejal Kocijančič, ki proga pa bi za celih 20 km tekla z ja obravnava okoljevarstvene krise je nato vprašal, zakaj bo proga naklonom 17 promilov (sedanji tičnosti na kar 119 straneh). Ti popotekala v obliki ogromne črke S tovorni promet razpolaga s progo datki ne veljajo samo za občino pod Naravnim rezervatom Do- Trst – Opčine – Fernetiči – Sežana Dolina, saj teče odcep za glavno line Glinščice in Socerbsko plan- – Divača s povprečnim naklonom postajo pod Barkovljami, Škooto, saj je med drugim področje 14 promilov), kar ne omogoča ve- rkljo, Rojanom, ulicama Compodvrženo evropskim direktivam likih kompozicij in uporabe ene merciale in Romagna, univerze, SIC in ZPS ter deželnemu zakonu same lokomotive. “Morda bi bilo Sv. Ivana in Lonjerja do Katinare. Gradnja bo obenem ogrožala tudi vodne vire in vodotoke od Timave prek Glinščice do Rižane na slovenskem ozemlju. Dodati gre, da je medministrski odbor za ekonomsko načrtovanje sporočil, da ni odobril sredstev za projektiranje hitre železnice med Bergamom in Trstom. “Čemu torej odobritev kar 100 milijonov evrov za projektiranje noLuisa Degrassi, Vojko Kocijančič in Alen Kermac (foto IG) ve proge Trst – Divača” oz. “če je tudi za parke: “Kako bosta torej pravil- umestno dograditi še povezavo ministrstvo za okolje izdalo neganika opravičevala tako grob poseg Oreh – Koper ali Dekani za skrom- tivno mnenje za odsek Ronke v naravo in v podzemlje, ko se do- nih 5 km. Pristaniška oblast je na- Trst že pred 4 leti, zakaj se načrtuslej ni moglo na tem področju ne- mignila, da je zanje kratkoročno je naslednja faza projekta”, se moteno opravljati niti kmetijskih dovolj 10 milijonov evrov, s kater- sprašuje odbor, za katerega je racionalnejša rešitev projektirandejavnosti”? Izbira za tako varian- imi bi ojačili sedanje proge”. to pod Glinščico je posledica dej- Vrsta nedorečenosti in vprašljivih je smotrnejše proge Ronke – Distva, da proga ne bo peljala iz tematik se nadaljuje: kakšen uči- vača. Ronk naravnost v Trst – kot je bi- nek bodo imeli izkopani jarki v Odboru se celoten finančni vidik lo sprva mišljeno -, saj bo do Trs- času gradnje in ob obratovanju načrta zdi torej nedorečen, saj po ta peljal le odcep trase, ki jo bodo zasilni izhodi (nekateri izmed teh eni strani bremeni javne finance, speljali kakih 300 metrov pod bodo v neposredni bližini zasel- poslovanje pa bi bilo donosno le kraško planoto. Nerazumljiva je kov tako v občini Dolina kot v ob- za privatna podjetja. Začenja se tudi izbira globokega poteka pro- čini Trst)? “Preko teh izkopov naj torej javna bitka, pri kateri se bo ge pod openskim križiščem, saj bi bi odpeljali skoraj 7 milijonov ku- odbor nanašal v prvi vrsti na bila direktna proga Ronke – Diva- bičnih metrov materiala”: vsak iz- zagon občanov. “Naša prizadeča veliko bolj smotrna, cenejša kop bo pomenil tudi izgradnjo
 vanja  pa moramo širiti tudi na os(1.400 milijona evrov prihranka) gradbišča, organizacijo skladišča tale občine tržaške pokrajine, v in hitrejša (načrtovana proga bi za orodje, ureditev prostorov za prihodnje lahko celo do pristoomogočala povprečno hitrost le sanitarije za delavce ter predvsem jnih organov EU, ker je načrt o 160 km/h, kar še zdaleč ne sodi v začasno odlagališče izkopanega železniški progi Damoklejev meč, standard visoke hitrosti); tudi materiala. “Vsak milijon ku- ki visi nad našimi glavami”, je vidik visoke prometne sposob- bičnih metrov pa pomeni pre- sklenil Kocijančič. nosti je vprašljiv, saj se ta izplača tovor skoraj 130 tisoč tovornjakov IG javnikov, in sicer Fakultete za humanistične vede Univerze na Primorskem, Znanstvenoraziskovalnega središča Koper in Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Na večeru v Peterlinovi dvorani, ki ga je vodil novinar in proučevalec omenjene zgodovinske tematike Ivo Jevnikar, so poleg predstavnikov sodelujočih ustanov spregovorili še član Rudolfove skupine primorskih padalcev Ciril Kobal iz Kopra in Rudolfov sin Saša. Prisotne je najprej pozdravil načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske polkovnik dr. Tomaž Kladnik, nato sta snovalca razstave, dr. Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem in kustos Blaž Torkar iz Vojaškega muzeja, ponudila krajši zgodovinski okvir, v katerem je deloval Ivan Rudof, in okoliščine, v katerih se je razvila in tragično zaključila usoda slovenskih padalcev – od kapitulacije italijanske vojske, jetništva slovenskih fantov v zavezniških taboriščih v Afriki in drugod, do vežbanja v vrstah angloameriških sil, da bi se izurili v specialce, zadolžene za posebne misije za bojnimi linijami v Jugoslaviji. “Čeprav so se slovenski padalci iskreno borili proti nacifašizmu, so jih jugoslovanske komunistične oblasti imele za trojanske konje anglo-ameriških obveščevalnih služb in jih zato likvidirale, ” je poudaril Bajc, ki je še dodal, da se je dolga zamolčana stran slovenske zgodovine začela proučevati le pred 20 leti, ko so se polagoma odpirali tudi arhivi v Washingtonu in Londonu. Blaž Torkar je podrobneje spregovoril o razstavi: material je razvrščen na 25 panojih, še zlasti pa je zanimiv razdelek s seznamom vseh slovenskih padalcev in odnosa, ki ga je OZNA imela do le-teh. Iz neposrednega pričevanja nekdanjega padalca Cirila Kobala pa je prišlo do izraza predvsem njegovo in spoštovanje njegovih kolegov do Ivana Rudolfa, o katerem priča tudi zvezek poezij, ki so ga padalci poklonili svojemu mentorju. “Prof. Rudolf je bil izreden človek, ki je v naša srca vlival ljubezen do domovine”, je dejal Kobal, ki je v svojem navajanju podrobno orisal misije padalcev in njihovo povojno šikaniranje s strani jugoslovanskih oblasti, za katerim se po Kobalovem mnenju skriva Stalinova politična praksa, ki je zajela tudi jugoslovanski režim. Cirilu Kobalu je še zlasti hvaležen Saša Rudolf, saj je bilo po zaslugi nekdanjega padalca mogoče postaviti očetu Ivanu spomenik v Podnanosu. Saša Rudolf je občinstvu Peterlinove dvorane predstavil še video prikaz o življenju očeta Ivana in dokumentarec iz vojnih dni o Jugoslovanskem gardnem bataljonu na Bližnjem vzhodu, ki ga je s seboj prinesel sam Ivan Rudolf. Igor Gregori
Mestni šolarji na znameniti Trentarski viseči brvi (mostu) čez reko Sočo rog, v izvedbi zaposlenih info središča TNP, ter posebne programe glede na usmerjenost srednjih šol, so povedali pri upravi Parka. Mladi so tokrat prišli večinoma iz urbanega okolja Italije, v Sloveniji spoznavajo prvobitnost narave, krajine in kulturne dediščine. Namen programa je mlade seznaniti z življenjem in delom v dolini Trente in jim omogočiti doživljanje narave,
 vanja  ter povezanost varstva narave s kmetijstvom. V programe so vključeni tudi domačini iz doline z vodenjem po ovčji kmetiji, članice Društva podeželskih žena pa skrbijo, da mladi dnevno dobijo svež kruh. Za Dom Trenta in dolino je tovrstna ponudba pomembna predvsem zaradi podaljšanja relativno kratke poletne sezone obiska. Novost pri strokovnih vodenjih po Soški poti je predTNP v Trenti tako pripravljajo posebne programe za predšolske in osnovnošolske otroke z ogledom razstavljenih prostorov središča in sprehodom po poti Krivopetnic, dobrih belih žena, z naprej obrnjenimi petami, ki so domačinom prinašale mir, srečo in zdravje. Novost programa bodo tudi učni delovni listi, ki jih bodo otroci izpolnjevali, se ob njih učili in se zabavali. MM
Pred hišo nekdanje tožilke, ki je nekaj časa vo dila tudi skupino državnih tožilcev za posebne zadeve, je v ponedeljek pozno zvečer razneslo bombo. Prvi vtis je, da gre za poskus ustraho
 vanja  ali maščevanja.
Že pred leti je Lipar zelo razširil počitniško hišico, v njej zgradil stanovanja in
 vanja  vselil približno 25 ljudi, ki so za kvadratni meter stanovanja plačali 750 evrov, vendar se v zemljiško knjigo kot lastniki nikoli niso vpisali. Ker je pozneje vikendu brez vsakršnih dovoljenj dodal še eno nadstropje, prav tako predvideno za stanovanja, so se na inšpektoratu zbali, da bo tudi ta stanovanja začel »po ugodni ceni« prodajati naivnim kupcem. Zato so oktobra lani iz dveh zidov odstranili okna in vrata ter jih lepo zložili, vendar takrat niso odstranili niti enega zidaka. Zdaj pa je očitno tudi inšpekcijskim službam prekipelo, saj je Lipar začel znova vgrajevati okna in vrata, ki jih na podlagi inšpekcijske odločbe ne bi smel, temveč bi moral sam v skladu s 75. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor celo znižati objekt in ga prilagoditi zahtevam iz lokacijskega dovoljenja ali pa pridobiti potrebna upravna dovoljenja za legalizacijo objekta. Investitor je julija lani na grosupeljsko upravno enoto vložil zahtevo za legalizacijo obstoječega objekta in za izdajo gradbenega dovoljenja, a ker ni priložil vseh potrebnih dokumentov, je upravna enota njegovo zahtevo zavrnila. Kot nam je povedal namestnik glavnega inšpektorja za okolje in prostor Srečko Valič, postopka za legalizacijo objekta ni nadaljeval, in ker nelegalno zgrajenega nadstropja ni odstranil sam, bo zdaj to na njegove stroške storilo pooblaščeno podjetje. Lipar bo moral poleg tega plačati tudi stroške policijskega varovanja, vse prevoze in odlaganje inertnih odpadkov.
V gore zahaja vedno več ljudi, ki so telesno različno pripravljeni, usposobljeni in opremljeni. Gorski svet nam na eni strani omogoča mnoga lepa doživetja, ki jih kot nepozabne trenutke odnesemo s seboj v dolino. O njih gledamo slike, poslušamo zgo-dbe in podoživljamo občutja ob branju gorniške literature. Na drugi strani pa obisk gorskega sveta pomeni tveganje za številne nevarnosti. Večina med njimi je subjektivne narave, kar pomeni, da izvirajo iz človeka samega: njegovega neznanja, precenjevanja lastnih sposobnosti in znanja, podcenjevanja trenutnih razmer, neustrezne opremljenosti, nepremišljenosti, prekomernega uži-
 vanja  alkohola … Namesto, da bi v gorah dosegli določeno spro-stitev, smo v kočljivih situacijah lahko izpostavljeni škodljivemu stresu. Ob upoštevanju opozoril se da tudi mnogim t.im. obje-ktivnim nevarnostim izogniti: nevihti s strelo, snežnemu mete-žu, plazu, padajočemu kamenju, ugrizu kače … Po podatkih Gorske reševalne službe med vzroki za nesreče v gorah tradicionalno prevladujejo zdrsi in padci bodisi v kopnem, zasneženem ali po-ledenelem gorskem svetu. Največ nesreč se zgodi na poteh, kjer je tudi največ obiskovalcev. Sledijo jim nezgode v brezpotjih, pri
Na letališču v Des Moinesu me čaka Jessy. Po burnem pozdravljanju nama nekako uspe strpati kovček (ki bi si glede na velikost mirno zaslužil ime omara) v avto in že brziva v Sioux City. No, brziva ravno ne. Omejitev hitrosti je tudi na avtocesti borih sedemdeset milj, kazni pa visoke. Torej izkoristiva prednosti vozila z avtomatskim m enjalnikom: nastaviš želeno hitrost, umakneš nogo s plina in - voziš. Preprosto. In glede na kilometre in kilometre ravne ceste človeku še volana ne bi bilo treba držati. Seveda si vožnjo z avtomobilom (ali povedano natančneje: velikansko cestno križarko) z avtomatskim menjalnikom takoj zapišem na seznam stvari, ki jih moram preizkusiti. No, to sem kasneje tudi storila. Mnenje? Udobno, a - dolgočasno. Za evropskega voznika moje sorte, ki uživa v zvoku poskočnega motorja, in preizkušanju zmogljivosti pospeš e
 vanja  devetdesetih ali več konjev, je takšna udobna, počasi speljujoča ameriška križarka vse preveč 'penzionistična'.
kala tudi priprava Programa za čezmejno sodelovanje za leto 2000. Pri tem je bil še večji poudarek na podpori tistih projektov, katerih cilji so usmerjeni v pospeševanje sprejemanja acquis - pravnega reda EU na obmejnih območjih in ki bodo zagotavljali uravnotežen in trajen regionalni razvoj ter medsebojno povezovanje s sosednjimi državami v okviru prostorske integracije, učinkovitejše organizacije družbe in njenih dejavnosti ter socialne kohezije, da bi dosegli učinkovit gospodarski razvoj. Sloveniji je do sedaj uspelo v sodelovanju s sosednjimi državami pripraviti dva Skupna programska dokumenta čezmejnega sodelovanja za obdobje 20002006, kot tudi dva Programa za sodelovanje v letu 2000, in sicer z Avstrijo in Madžarsko. Ti dokumenti so bili tudi že posredovani v oceno in potrditev Evropski komisiji. Dokumenti za čezmejno sodelovanje z Italijo pa so v zadnji fazi priProgram Phare CBC sofinancira izgradnjo prav in bodo zaključeni do infrastrukture konca letošnjega leta. Na V prihodnjem triletnem obdobju 2000-2002 bo podlagi teh dokumentov in podpisanih finančnih Sloveniji s strani Evropske unije v okviru programa memorandumov bomo lahko začeli črpati Phare za izvajanje programov čezmejnega sode- sredstva Evropske unije. lovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko na voljo 21 Program čezmejnega sodelomilijonov evrov ali sedem milijonov evrov na leto.
 vanja  med Slovenijo in Avstrijo Od tega je predvidenih 2,5 milijona evrov na leto za sodelovanje z Italijo, 2,5 milijona evrov za sode- S strani Slovenije bo v program vključenih pet stalovanje z Avstrijo in dva milijona evrov za sodelo- tističnih regij: Gorenjska, Koroška, Savinjska, vanje z Madžarsko. Podravje in Pomurje. S strani Avstrije pa: Koroška Temeljni dokument, ki opredeljuje naše sodelova- in Štajerska. nje v prihodnjem sedemletnem obdobju, je Skup- Skupni programski dokument za ni programski dokument 2000-2006. Ta se od obdobje 2000-2006 prejšnjih razlikuje prav v svojem osnovnem bistvu, Temelji na treh osnovnih prioritetah: ko ne gre več le za sodelovanje, ki je potekalo vsa- •na ekonomski koheziji, ki zajema poslovno soko na svoji strani meje, ampak za izvajanje skupne delovanje, sodelovanje na področju turizma in razvojne strategije, ki temelji na prostorskoruralni razvoj; razvojnih perspektivah, katere cilj je povezovanje • na človeških virih in regionalnem sodelovanju, obmejnih območij in oblikovanje širšega socialnoki temelji na razvoju človeških virov in trgu ekonomskega prostora. Zastavljen je tako, da delovne sile, na regionalnem sodelovanju in opredeljuje skupni okvir, skupne cilje in prednossodelovanju na področju izobraževanja in tne naloge, ki so vezane na posamezno obmejno kulture; območje. Zato bo tudi izvajanje programa teme- • na trajnostnem prostorskem razvoju, ki zajema ljilo na skupni strukturi, skupnem spremljanju in prostorski razvoj, razvoj naravnih danosti in sovrednotenju programa. delovanje na področju okolja in upravljanja Hkrati s pripravo Skupnega programskega dokuenergetskih virov. menta za posamezno obmejno območje je pote- V prihodnjih treh letih bo Sloveniji na voljo za čez-
Drama SNG Maribor 1994 Dostojevski - Prokić: Ruska misija, režija Tomaž Pandur (Parfjon Semjonič Rogožin) D. Alighieri: La divina commedia, režija TomažPandur (turist) 1995 R. Serling & D. Lukić: Območje somraka, režija: Neni Delmestre (Gospod Bookman) F. Kafka: Amerika, režija Janusz Kica (kurjač, Pollunder, študent) 1996 F. Villon: Veliki testament (avtorski projekt Sonje Blaž) I. Svetina: Babylon, režija Tomaž Pandur (Giru) D. Harms: Logika neskončnega življenja, režija Matjaž Latin (več vlog) Brecht: Baal, režija Jernej Lorenci (John, Watzman, Gospod, Furman) 1997 Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, režija Samo Strelec (Zlodej) P. Čehov: Striček
 vanja , režija Branko Kraljevič (Serebrjakov) 1998 Fo: Sedma zapoved: kradi malo manj, režija Zijah A. Sokolović (Krstofob) T. Partljič: Maister in Marjeta, režija Mario Uršič (župnik Kramvogel) M. A. de la Parra: King Kong Pallace, režija Nenni Delmestre ( Mandrake)
rejšnji teden je prišlo do pomembnega srečanja med deželno upravo Furlanije-Julijske krajine in slovensko stvarnostjo, tako na krajevni ravni kot tudi v okviru dialoga s slovensko vlado. Minulo sredo se je namreč predsednik deželne vlade Riccardo Illy sestal s predsednikoma krovnih organizacij SSO in SKGZ Sergijem Pahorjem in Rudijem Pavšičem, preden je odšel v Ljubljano na obisk k ministru za zunanje zadeve Ivu Vajglu. Za oceno sredinega srečanja smo povprašali predsednika SSO Sergija Pahorja. “Predsednik deželnega odbora nas je sprejel do- Foto Kroma bro leto po svoji izvolitvi.” stanje, v katerem se gledališče Nekoliko kasno, bi lahko rek- nahaja. Zanimal pa se je vseli. “Res, sicer po našem dalj- kakor za probleme uresničešem vztrajanju. Končno se je
 vanja  zaščitnega zakona in se to zgodilo, preden je Illy odšel zavzel, da bi prišlo čimprej do na obisk k ministru Vajglu v njegove aplikacije, čeprav je Ljubljano”, nam je povedal pripisal nekaj krivde paritetpredsednik Sveta slovenskih nemu odboru, s čimer pa ne organizacij Sergij Pahor. “Sre- soglašamo popolnoma.” To se čanje je bilo gotovo koristno, pravi? “Glede paritetnega odsaj smo načeli vrsto vprašanj, bora je imel svoje pripombe v ki zadevajo slovensko manj- zvezi z imenovanjem novih šino. Illy se je za ta vprašanja komisarjev in glede njegovega zanimal, čaprav ni bil z njimi delovanja. Vsekakor pa so dobro seznanjen”. Kako to? nekateri njegovi pogledi goto“Po pravici povedano, ne ra- vo utemeljeni. Sicer ponav-
italijansko in evropsko javnostjo prikazati kot enoten politični subjekt. Prenehati moramo s težnjami po vključevanju v italijanske stranke in stopiti skupno v politično areno. Čutim, da je čas enotnega vsemanjšinskega sobivanja pod isto politično streho ali vsaj čas začasnih skupnih zavezništev vse bližji. Mislite na ustanovitev ene same stranke ali na konfe deracijo več političnih formacij? Stvar je treba izpeljati postopno. Najprej moramo začeti z grajenjem konfederativnega političnega subjekta skozi volilne dogovore. Za vzoren zgled tega lahko vzamem koalicijo, ki se je pred kratkim uveljavila na občinskih volitvah v Dolini. Kasneje bomo lahko konfederacijo poskušali spremeniti v enotno stranko. Le-ta bo znotraj sebe res imela različne duše, a bo vseeno enotni zastopnik slovenskega življa v Italiji. Enotnost je zelo pomemben pripomoček za prepoznavnost narodnih manjšin. To so mi večkrat poudarili tudi poslanci v Strasbourgu. Zaupali so mi, da že sama SSk s svojimi 5000 glasovi na evropskem prizorišču ni
 vanja  ne bo nobenih večjih težav. Poslanec Ebner je v EP zajahal konja Evropske ljudske stranke (EPP), v kateri je večinsko zastopana tudi italijanska vladajoča koalicija s strankami FI in UDC. Lahko iz tega izpeljemo, da bo Ebner izvajal evropsko znotrajstrankarsko opozicijo Berlusconiju? Ja, zanimivo vprašanje. Deželni odbornik Antonaz me je na enem izmed predvolilnih soočenj opozoril na dejstvo, da bo poslanec Ebner sedel v isti skupini kot poslanci FI. Zadeva pa ni tako preprosta. V EPP sobivata dve frakciji, ki sta ena od druge popolnoma ločeni. Vsaka imenuje svojega poslanskega načelnika, celo financiranje poteka po dveh ločenih tirih. Ebner in poslanci, izvoljeni na listi FI, sedijo na klopeh nasprotnih frakcij: skupnega nimajo dejansko nič. Še več: med obema vejama stranke obstajajo trenja, ki bi lahko prej ali slej prišla na dan z rušilno močjo. Ebner je navsezadnje svoj evropski program utemeljil na zaščiti narodnih manjšin. Ta program bo tudi zagovarjal. Nemški poslanec iz Tridentin-
Judita Šega v prispevku z naslovom "Kako imenitno delo je otroke odgojevati" prinaša kratko biografijo avtorja citata Slavka Flisa, ki ga je izbrala za naslov Slavka Flisa, ter njegova tri razmišljanja o nujnosti per-manentnega izobraževanja učiteljev, o načinih pouče-
 vanja  maternega jezika ter o pomenu in značilnostih domačih nalog.
Sredozemske in še posebno italijanske kuhinje si brez lončenih posod ne moremo predstavljati. Ker se počasi ogrejejo in dolgo obdržijo toploto, so najprimernejše za kuhanje minešter in omak na zmerni temperaturi ter za dolgotrajno dušenje enolončnic. V njih kuhamo tudi zelenjavo in sadje, ker se občutljivi vitamini zaradi počasnega in enakomernega segre-
 vanja  bolje ohranijo. Pri nas pa najbolje poznamo in cenimo lončene pekače in modele za peko potic in drugih tradicionalnih dobrot, pripravljenih v krušni peči ali sodobni pečici.
1. Kakšno je pravo ravnotežje med generičnim in specifičnim pri akreditacijskih ogrodjih in merilih? Pri razvijanju skupnega razume-vanja na evropski ravni bodo pomembni čezmejni projekti ocenje-
 vanja  kakovosti.