Prikazujem 1-9 od 9 konkordanc.
Pri nas se zadnje čase povečuje priljubljenost strupenih kač v terarijih. Te kače so lepe in zanimive, a zahtevne, zato lastništvo priporočamo odraslim in odgovornim ljudem. Upamo, da bomo čim prej dobili banko protistrupov, ki bo zagotavljala ustrezno preskrbo v primeru ugrizov. Ljudje pravijo, da kača piči, vendar imamo
 teraristi  raje izraz kačji ugriz, saj nas lahko piči le žuželka (npr. čebela), ki ima želo.
»Grška kornjača pri nas ne živi v naravi, jo pa najdemo na Balkanskem polotoku, v Italiji, ponekod v Franciji in Španiji. Sodi med zavarovane vrste. Zadnje čase je povpraševanje po teh želvah med
 teraristi  v Evropi zelo veliko, zato jih tihotapci vzamejo v naravnem okolju, predvsem na Hrvaškem in v Makedoniji, in jih tihotapijo čez Slovenijo. Ilegalno trgovanje ogroža njihov obstoj v naravi,« je povedala Vesna Cafuta . V trgovini, kjer prodajajo v ujetništvu vzgojene živali, je treba za to vrsto želve plačati do 100 evrov. Gojitelji morajo imeti posebno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor. Zato je smiselno, da kupec od prodajalca zahteva potrdilo o izvoru oziroma vzgojitelju želve.
Karli je bil sicer že nekaj let nazaj gost razstave Bioexo: "V času postavljanja razstave smo se igrali z njim in določeli člani so se izzivali in pustili da jih grize. Tedaj je boleča, ampak zabavna izkusnja. Sedaj, ko je Karli źe skoraj odrasel, najverjetneje ne bomo dobili korenjaka za take norčije, saj bi sicer nekdo lahko ostal brez kakšnega kosa mesa." Karli se sicer prehranjije z mesom, z manjšimi živalmi kot so miške. Takšni kajmani sicer stanejo 500 evrov in več, izkušei
 teraristi  pa jih kupijo od preverjenih ljudi v tujini na kesotičnem sejmu.
Študentka biologije našla mrtve kopenske želve, ki pri nas ne živijo v naraviKdo in zakaj jih je odvrgel? – Priljubljene zlasti med
 teraristi  in tihotapci
Podrevnice so izredno zanimive dvoživke, ki se na lastnika tudi uspešno navežejo. V naravi so vse bolj redke zaradi krčenja tropskih gozdov. Težke politične razmere pa dostop do njihovega naravnega okolja tako rekoč preprečujejo in je tako skorajda nemogoče vzeti živali iz narave. To pa je tudi dobro, saj se morajo
 teraristi  potruditi in razmnoževati podrevnice v ujetništvu ter zato manj ogrožajo populacije v naravi.
Poleg znanstvenega programa so v času kongresa potekale tri simultane videoprojekcije filmov s herpetološko vsebino. Ogledati si je bilo mogoče tudi razstavo živih dvoživk in plazilcev, ki jo je organiziralo Društvo
 teraristov  iz Prage. Poleg 42 vrst predvsem tropskih dvoživk in plazilcev, ki jih sicer tu vzgajajo, so bile za to priložnost na ogled postavljene tudi vrste, ki živijo v Češki republiki, in nekatere vrste palearktične regije. V času kongresa so imeli udeleženci prost vstop v praški živalski vrt, 4. avgusta je bilo po njem organizirano tudi strokovno vodstvo.
Veliko pozornosti bo požel kajman Karli, ki so mu v društvu pripravili poseben velik prostor in bazenček. "To sicer ni žival za vsakega, saj je primeren le za izkušene
 terariste ," opozarjajo v društvu.
Če kupujemo leopardjega gekona v trgovini, vedno preverimo, ali ima vse prste (po 5 na vsaki nogi), kako debel rep ima in se pozanimamo, kaj je v trgovini jedel, kako pogosto in koliko časa je že tam. Neizkušeni
 teraristi  naj ne kupujejo gekonov, manjših od 7 cm, ker so mladički občutljivi in precej plašni. Nikakor ne kupujmo dveh mladičev, ker se lahko zgodi, da sta oba samca in se kasneje stepeta, spol se namreč dobro razloči šele po 6 mesecih. Priporočamo vam, da si ogledate spletno stran GGA (Global Gecko Association): www.gekkota.com, kjer je odlično in podrobno razloženo vse o leopardjem, pa tudi o drugih gekonih, stran pa je opremljena tudi z odličnimi fotografijami in nasveti.
Kot je pojasnila Urška Mavri iz Arso, so želve tujim državljanom lani in predlani zasegli na prehodih Brežice Obrežje, Petrina in Sežana. Prav grške kornjače, ki so zavarovana vrsta, so med
 teraristi  še posebej priljubljene. Ti so zanje pripravljeni plačati do 100 evrov.