Prikazujem 661-664 od 664 konkordanc.
Otok Brač poznamo. Mnogi tudi zato, ker je otok dosegljiv tudi po zraku in je bil tudi zato Slovencem bližje. Nekaterim tudi zaradi jadranske Meke za deskarje, Bola z njegovim slikovitim peščenim rtičem, pravo malo havajsko sceno. Vendar ne gre pozabiti, da ima najvišji dalmatinski otok Brač še okoli 170 kilometrov obale, razgibane z vrsto lepih zalivov, kar je zadosten razlog, da nekoč temu zelenemu otoku posvetimo kar ves teden. Tokrat si oglejmo Milno, mestece, ki leži ob naši poti v smeri proti Hvaru in Visu, kamor smo tokrat namenjeni. Slikovita Milna se je umestila v zaščiten zaliv ob samih Splitskih vratih, med otokoma Šolto in Bračem. Poleg marine (ACI) se najde še kakšen privez na "mestni rivi". Milna bo pravšnji izbor tudi zato, ker bomo
 do  tam že ugotovili, kaj vse smo pozabili vzeti s seboj. Tu bomo lahko pred nadaljevanjem poti dopolnili zaloge, kupili podvodno masko ali ribolovni pribor, kar smo pozabili pod sedežem prenatrpanega avta, še kakšen hlebček svežega kruha in ne nazadnje ugotovili, koliko vode je druščina porabila iz skromnih "ladijskih" zalog. To nam bo koristilo pri načrtovanju nadaljnjih postankov in morda skrbnejšem varčevanju z njo. Če bomo pri porabi vode skromni, bomo lahko prebili več časa (dni) na mirnejših sidriščih, kar je nedvomno največji čar tovrstnega dopustovanja. Sicer pa si več o Milni preberite v navigacijskih priročnikih. Saj ste jih vzeli s seboj. Ali ne?
Osem do deset let je doba vračanja z določenim donosom. Od tod naprej je dejansko elektrika zastonj, a
 do  tam je treba priti. Model Gen-I je drugačen, temelji na prihrankih, ustvarjenih iz neplačila dajatev na lastno proizvedeno in porabljeno elektriko. Za fotovoltaiko, obstoječih 260 megavatov moči, damo sicer na leto 60 milijonov evrov spodbud. Če to pomnožimo s 15 leti, je to 900 milijonov evrov. V 15 letih bo teh 260 megavatov sončnih elektrarn za 900 milijonov evrov, ki jih plačamo slovenski davkoplačevalci, proizvedlo toliko elektrike, kot je Teš 6 proizvede v enem letu, pa vsi govorimo o njem, čeprav davkoplačevalci doslej zanj nismo plačali še niti evra.
Peklenske pse ritualu tudi sam včasih dodam. To storim še posebej v primerih, kadar sumim na določen psihičen pritisk od zunaj. Zadnjič sem imel zelo čudne sanje, da sem se srečal z demonom, ki ga nikakor nisem mogel odgnati. Že v spanju sem skušal narediti pentagram, toda uspel sem se le zbuditi. Neprijeten občutek in slike pa so se v polsnu še kar nadaljevali. Tako sem v tem stanju med spanjem in budnostjo naredil pentagram popestren z "malimi domačimi živalicami" in občutil sem očitno olajšanje, sanjska podoba pa je tokom izvajanja pentagrama izginila. Ostala je le praznina, vse
 do  tam, do koder mi je segal pogled, in občutek lahkotnosti, nakar sem mirno zaspal nazaj.
Leto dni po tistem, ko so našli profesorja Orla, sem prišla na počitnice v Lošinj. Razveselila sem se srečanja z domačinom, ki se je tudi udeležil iskanja pogrešanega Orla. Pričakovala sem, da me bo pristno, po kmečko, udaril po rami, da se bova usedla in obujala spomine na prehojeno pot z vsemi doživetji, kar sem jih že opisala. Predvsem sem pričakovala njegovo čudenje, kako da sem zaznala, da Orel ni živ, in še povrh, da je bilo od točke, ki sem jo s križem zaznamovala na povečani karti (in ki nam je bila vodilo),
 do  tam, kjer je pokojnik obležal, le dvesto metrov zračne črte. Domačin pa me je le pomilovalno pogledal in skoraj z očitkom rekel: "Eh, gospođo, pa niste ga našli." Nato je nadaljeval pot, ne da bi se ozrl.