Prikazujem 21-40 od 3.903 konkordanc.
Približno v višini otoškega hriba sem svojega ribiškega znanca prvič zapazil. Na daljavo se mi je zazdelo, da je v travi čepel, kot pač mora počepniti tudi sam cesar. - Bom moral gledati, kam stopim, ko pridem
 do  tja, sem pomislil. A ko sem se primaknil nekako na razdaljo za "dober dan" in "ali je bilo kaj?", sem videl, da ni čepel. Skrušeno je ždel na šopu poveznjene trave, z vijačnico ob sebi in glavo med koleni. Zazrl pa se je navzgor vame z že tako trpečim obrazom, da je bil kot sveti Frančišek Asiški na cerkveni freski. Sredi lica ob nosu sta mu tičali dve trojčkovi osti, ena do zavoja globoko v mesu, druga z zalustnikom pod kožo, velika rdeča žlička od meppsove upiravke pa mu je kot puranov čampelj opletala čez brk in zgornjo ustnico. Koža okrog vbodov je bila že otekla, pod očesom je imel modrico. Potne srage na čelu so kazale, da neznansko trpi.
Gabriele je v spremstvu k branju zapisala: "Ne branje tega spisa, temveč uresničevanje vsega, kar ste iz njega spoznali, vam prinese zdravje, srečo, odrešenje. Ne zdravi človekov jaz, temveč Jaz Sem, Kristusov Duh. Ne osvobaja nas samoljubje, temveč nesebična ljubezen do Boga in do vseh ljudi ter do vse bitij. Zdravje, sreča in svoboda so v nas. To Gospodovo razodetje nam kaže pot
 do  tja. Bog pomaga, blaži in zdravi."
»Če želim napolniti rezervoar traktorja, se moram peljati v 18 kilometrov oddaljene Brežice. Na poti
 do  tja in nazaj porabim najmanj četrt goriva in sem na ta način ob dve do tri ure dela na posestvu,« je nejevoljen Miha Prah s Koritnega pri Veliki Dolini. Sprašuje se, zakaj se na takšne razmere ne odzovejo še naravovarstveniki. »Veliko izpušnih plinov gre v zrak povsem po nepotrebnem, ko se 500 traktoristov s tega konca po nepotrebnem vozi sem in tja,« pravi Prah. Za časa Jugoslavije so tamkajšnji kmetje gorivo kupovali na Hrvaškem, zdaj pa se jim ne zdi smotrno denar nositi čez mejo, kjer je nafta dražja. »Prav jezi me, ko s traktorjem obdelujem parcelo tik ob bencinskem servisu, za gradnjo katerega sem pred leti celo podpisal soglasje, nanj pa ne morem,« potarna Janez Prosenik z Jesenic na Dolenjskem. Predstavniki Darsa in DDC so v navzočnosti predstavnikov brežiške občine že januarja lani sprejeli dogovor o gradnji dostopa do Petrolovega servisa za potrebe lokalnih uporabnikov, ki bi moral biti urejen v času do 30. junija 2006, vendar do realizacije ni prišlo.
Poleg tega, da izberemo udobno pot na štart, se lahko
 do  tja sprehodimo tudi peš. Gozdna cesta pelje natančno v smeri od juga proti severu. Za vzpon kakšnih 300 višinskih metrov potrebujemo približno uro in pol hoda. Spočetka hodimo vzdolž pobočja skorajda naravnost. Višje gori pa se začno serpentine, ki nas popeljejo do sedla, kjer je tudi konec hoje. Štart na višini 650 metrov je zanimiv. Na drugi strani sedla se cesta nadaljuje po ravnem prek pobočij proti Lavtarskemu vrhu. Vrh Hrastnik pa je oddaljen še kakšnih deset minut hoje. Na sedlu je manjše parkirišče in tam se začne prava avantura. Do brunarice, kjer je izhodišče, vodijo slabi trije kilometri gozdne poti. Ta pot je strma in v spodnjem delu brez posebnih ovinkov, zato lahko dosežemo precejšno hitrost. Tako je potrebne kar nekaj pazljivosti. Vendar gre za prave užitke in ko se cesta izteče na parkirišče ob brunarici, si zaželimo le še ponovnega spusta. Čeprav smo do štarta potrebovali uro in pol hoje, je spust bliskovit – opravimo ga v manj kot desetih minutah.
Nekaj dni pozneje so se slike spremenile. Iraška televizija je pokazala posnetke desetine ujetih Američanov, arabska satelitska mreža Al Džezira pa jih je posredovala svojim gledalcem. Američani so padli v šok. Pa ne morda zato, ker bi bili prvič videli ujete ameriške vojake. Tankovske enote so bile 150 kilometrov pred Bagdadom in so
 do  tja prišle z dvema ubitima vojakoma na svoji strani. Nekaj izgub in spodrsljajev je bilo samoumevnih. Komentatorji so bili zgroženi nad tem, da je iraški režim tako zverinski, da ujete vojake javno kažejo v ponižujočem položaju. To je prizadelo čustva njihovih sorodnikov, znancev in občutek za pravičnost ameriškega političnega vodstva. Politiki so hitro ugotovili, da to ni samo proti pravilom lepega vedenja, ampak tudi proti mednarodnemu pravu. Najbolj koncizno je to sklenil vplivni namestnik obrambnega ministra Paul Wolfowitz. Njemu pripisujejo, da je organiziral politično akcijo, ki je pripeljala do odločitve za napad na Irak.
ISS so v orbito poslali leta 1998, delovala naj bi do leta 2024.
 Do  tja astronavti potujejo z ruskimi Sojuzi, na postaji pa ostanejo pol leta. Na ISS sicer deluje 16 držav, največ sredstev prispevata Rusija in ZDA. Ekipa, v kateri je Samantha, med drugim izvaja poskuse, kako se človeško telo odziva v vesolju, preverja tehnološki napredek, seveda pa vseskozi nadzira Zemljo.
Evropa veliko stavi na obnovljive vire energije. Vprašanje pa je, kako bo dosegla te cilje. Zato je bilo vprašanje o vlogi jedrske energije vsak mesec bolj aktualno. Kajti če dolgoročno stavimo na obnovljive vire, se moramo tem ciljem najprej nekoliko bolj približati.
 Do  tja nas bodo morale pripeljati razvite tehnologije, zato je ena od možnosti tudi jedrska energija, ki lahko Evropi zagotavlja cenovno ugodno električno energijo.
Pred oranžno revolucijo se je zdelo, da je bil glavni cilj nekaterih vplivnih ljudi v vladi pomagati določenim skupinam privatizirati večino premoženja v Ukrajini ter zaščititi njihovo imetje in nadvlado nad drugimi. Zakon so uporabili in zlorabili zgolj za dosego tega cilja. Oranžna revolucija pa te težave ni izkoreninila, temveč je pomagala razpihovati tekmovanje za vlado: dirkanje za glasovi, politiki in poslovneži za njimi pa morajo storiti vedno več za liberalizacijo ekonomije. Še vedno je
 do  tja dolga pot, ampak izbrana je prava smer in hitrost je precej velika.
"Pri fantih želimo nabrati čim več izkušenj, morda kakšno uvrstitev med trideseterico, kar bi bila lepa spodbuda. Nenazadnje so letos že dokazali, da so tega sposobni. Upam, da bomo imeli tudi nekaj tekmovalne sreče. Na žalost smo imeli tudi nekaj težav z zdravjem, ampak letošnja sezona je pač polna gripe in viroz. Upam, da se do tekem,
 do  tja imamo še deset dni, stvari povsem uredijo in da bomo lahko nastopili po najboljših močeh. Glavni cilj je, predvsem pri dekletih, sprinterska preizkušnja, kjer računamo na vsaj en finalni nastop," pa je dejal Mark Gracer, strokovni vodja slovenske reprezentance v smučarskih tekih.
Za letošnjo jubilejno spominsko srečanje so v Planini obnovili spomenik sredi vasi in vaško pot, ki vodi mimo njega, prekrili z asfaltom. Na robu gozda, kjer je 14. septembra 1942 padlo 26 vaščanov, stoji še drug, skromen spomenik, ki so ga neznane roke v preteklih letih nekajkrat prevrnile, a so ga vaščani in člani borčevske organizacije iz Podbočja vedno znova postavili pokonci. Predlani so ga krepko zalili z betonom, tako da ga ni več mogoče podreti. Ker stoji kakih 100 metrov na drugo stran meje, obljubljenega maloobmejnega prehoda pa na Planini še niso postavili, smo se
 do  tja odpravili skupaj z domačinoma Ervinom in Jožetom. "Ne bojte se, hrvaški policisti nam ne bodo storili nič, saj dobro vedo, kdo je kdo, in imamo z njimi dobre odnose. Tu nas je namreč veliko dvolastnikov, ki imamo zemljo na obeh straneh," nas je pomiril Ervin, ko nam je z obrazov bral rahlo nelagodje zaradi ilegalnega prestopa državne meje.
NOVO MESTO - V okviru počastitev svetovnega dneva zdravja pripravlja Planinsko društvo Novo mesto v soboto, 13. aprila, pohod na Gorjance. Zbor pohodnikov bo ob pol devetih v Gabrju,
 do  tja pa bo ob osmih z novomeške avtobusne postaje odpeljal posebni avtobus. Isti dan bo čolnarjenje na Krki. Začelo se bo ob 11. uri na Loki z demonstracijo veslačev z Bleda in iz Ljubljane. Za turistične regate pa se lahko prijavite na radijih Studio D, Krka in Sraka. Vsa stvar se bo končala z baklado na Krki in družabnim programom.
Hišo don Boska, prenočišče za brezdomne mladostnike, bodo čez dve uri zaprli. Verjetno mu danes ne bi več uspelo priti
 do  tja. Saj je vseeno. Ledeni in Roger sta v neki nedokončani propadajoči stavbi spravila kupe časopisov in nekaj starih odej.
Azil mu ne prinaša imunitete pred pregonom. Pred tem bi bil v teoriji varen šele v Ekvadorju, a kako bo prišel
 do  tja. Britanska policija ga bo aretirala v trenutku, ko bo prestopil vrata veleposlaništva. Ali, sodeč po grožnjah britanskega zunanjega ministrstva, celo v njem. Ta grožnja in odločitev, da sredi noči, okoli treh zjutraj, na dan napovedane oznanitve odločitve o azilu pred stanovanjski blok, v katerem je veleposlaništvo, pošlje policijo, sta bila verjetno samo poskus, očitno ponesrečen, da bi britanska vlada vplivala na drugačno ekvadorsko odločitev. Britanski protestniki, ki so se pojavili samo malo za policijo, sicer mislijo, da so s tem že ponoči preprečili vdor. Trditve protestnikov, ki so se ves dan prerivali in suvali s policisti, kar je najmanj tri spravilo v zapor, so verjetno napačne, saj bi morala britanska vlada prej preklicati diplomatski status veleposlaništva (to naj bi ji zakon o diplomatskih in konzularnih prostorih iz leta 1987 menda omogočal) in o tem obvestiti ekvadorsko vlado. Zelo verjetno bodo potrpežljivo čakali na takšen ali drugačen poskus Ekvadorcev, da Assangea spravijo iz Britanije v Ekvador in ga ob prvi priložnosti aretirajo, ali na to, da bo Assangeu pošlo potrpljenje, saj ima v majhnem veleposlaništvu, ki ni nič drugega kot štirisobno stanovanje, precej drugačno življenje, kot ga je vajen. Ne ravno resna, a verjetno edina možnost, ki bi ga obvarovala pred aretacijo, je, da bi z Otoka odpotoval kot "diplomatska pošta"
Območja na višjih nadmorskih višinah so velikokrat najmanj razvita in najrevnejša v svojih državah, praviloma tudi z največjim deležem nepismenosti. Zaradi nedostopnosti so odrezana od drugih delov, in sodobne dobrine, kot je na primer električna energija,
 do  tja ne sežejo. Infrastrukture marsikje skorajda ni. »Težko primerjamo evropske države s tistimi na drugih celinah, a posamezni problemi so povsod enaki. Ženske so gonilna sila in nekateri poznavalci te problematike radi rečejo, da takrat, ko one zapustijo hribe, ti umrejo. A kljub temu so pogosto zapostavljene, nekatere ne morejo niti voliti in so obravnavane kot gospodinje brez vseh pravic,« pravi samostojna raziskovalka Patricija Verbole, udeleženka konference v Butanu.
Cres je Slovencem poleg Krka najbližji večji jadranski otok. Čeprav je
 do  tja okoli štiri ure vožnje skupaj s trajektom, pa je v pomladnih mesecih, ko je dan že precej daljši, enodnevni skok nanj poteza, vredna akcije. Že zaradi komaj preteklih, temačnih in meglenih zimskih dni, ki smo jih preživeli v svojih stanovanjih.
Catanzaro, 12. maja (STA) - Slovenska kolesarja Matej Mohorič in Jan Polanc sta v osmi, 209 kilometrov dolgi zahtevni etapi kolesarske dirke po Italiji skupaj s še petimi kolesarji bežala praktično od začetka do konca, a beg ni uspel. Njun poskus se je končal dobra dva kilometra pred koncem, ko so ju ujeli zasledovalci. Med njimi je bil najmočnejši Ekvadorec Richard Carapaz. Kolesar Movistara je svoji državi zagotovil prvo zmago na eni izmed treh največjih dirk, svoji ekipi pa prvo na letošnjem Giru. Polanc in Mohorič sta pred začetkom dirke napovedovala napade na etapno zmago, v osmi etapi se jima je ponovila prva priložnost. Že zgodaj v etapi na jugu Italije, od Praie a Mareja do Montervergineja di Marcogliana, sta se znašla v ubežni skupini, v kateri sta bila tekmovalca z največjim ugledom, oba sta že zmagovala na največjih dirkah. Ubežniki so imeli sredi etape že šest minut prednosti, a vedelo se je, da bo odločilnih zadnjih 30 kilometrov, ko se je cesta postavila navzgor.
 Do  tja je skupina prišla s prednostjo štirih minut in pol, toda že do začetka 17-kilometrskega zaključnega vzpona se je v močnem nalivu (etapa se je začela v soncu, končala pa v dežju) praktično prepolovila, že takrat je bilo jasno, da bo težko prišla do cilja pred zasledovalci. Mohorič je 13,4 kilometra pred ciljem poskusil z napadom, toda ni mu uspelo, videti je bilo, da ne on ne Polanc tokrat nimata dovolj močnih nog, da bi lahko še napadala. Zato pa je 3,7 kilometra pred ciljem napadel Nizozemec Koen Bouwman, toda doletela ga je le ta čast, da je bil v begu najdlje. Mohoriča je zasledovalna skupina ujela 2,8 kilometrov pred ciljem, Polanca kilometer pozneje, Boowemana pa dober kilometer pred ciljem, ko je iz skupine skočil Ekvadorec Carapaz. Njegovemu ritmu ni mogel slediti, je pa nekoliko razbil skupino, ki se je udarila za bonifikacijske sekunde. Za drugo in tretje mesto sta jih osvojila Italijan Davide Formolo in Francoz Thibaut Pinot, eden od favoritov dirke. V istem času so na cilj prišli tako vodilni v skupnem seštevku Britanec Simon Yates kot tudi njegovi najbližji zasledovalci. Tudi Britanec Chris Froome, ki je na vzponu spet padel, si potekel koleno in komolec in v bolečinah vendarle zaključil etapo. "Na vzponu se spoznal, da imam močne noge. V sprintu ne bi imel možnosti, zato sem napadel prej. To je moj največji uspeh, za njega sem trdo garal. Ne vem, kaj lahko v nadaljevanju dirke še storim, a že to, kar sem, je veliko," je bil na cilju zadovoljen 24-leni Ekvadorec, za katerega je bila to tretja zmaga v karieri in tudi tretja letos, aprila je dobil etapo in tudi skupni seštevek dirke po Asturiji. Od velikih dirk je nastopil le na lanski Vuelti, ko je zasedel 36. mesto, 11. mesto pa je bila njegova najboljša etapna uvrstitev.
Problem je v tem, da se ljudje skrivajo in zlorabljajo konvencijo zato, da neko svojo idejo označijo za človekovo pravico. To je popolnoma zgrešeno. Ne moremo namreč govoriti o človekovih pravicah, dokler ni urejeno osnovno dostojanstvo človeka. Najpomembnejše pri tem pa je dati človeku spodbudo. Prav to počnejo misijonarji. Nekateri delujejo na koncu sveta in še malo dlje, kamor ne pride nobena nevladna organizacija. Te pridejo samo
 do  tja, do koder je dostopno z avtomobili. Misijonarji pa gredo od tam še sto kilometrov naprej. Ker so ves čas tam, razumejo ljudi, čeprav to ni vedno enostavno.
V prvem prispevku nam je Andrej pojasnil, kakšna so pravila varnega kolesarjenja v zaprti, skupinski vožnji, kako se sproščeno pripeljati do Brezovice, kjer se začne meritev časa, in na kaj je
 do  tja treba biti pozoren. V drugem delu nas je nekdanji poklicni kolesar poučil, na kaj moramo paziti v vožnji do Vrhnike, ko je v skupini veliko kolesarjev, na cesti pa je tudi nekaj krožišč. Prvi resnejši preizkus na dolgi Franji predstavlja vzpon na vrhniški klanec, zato nam je Andrej svetoval, kako se ga lotimo. Delova novinarska ekipa je ogled trase nadaljevala proti Idriji in v četrtem delu pokomentirala, kako se najbolj varno spustimo do tja in kolesarimo do Cerknega, od koder nas čaka največji vzpon na maratonu, in sicer na Kladje.
Saj so luštne, res. Zlasti tista iz pisarne v 11. nadstropju, a ljudje veliko preveč časa zapravljamo s tem, ko si jih ogledujemo kot na antični tržnici sužnjev. Če boste samo gledali, boste zamudili priložnost, tako preprosto je to. Podobno je umiranju od želje za tem, da bi se naučili potapljati ali skakati s padalom, a koraka
 do  tja, da bi se to dejansko zgodilo, ne napravite nikoli. Lahko vam samo rečemo, da delate napako. Česar si želite, ne smete izpustiti iz rok. Ogovorite jo.
Neke noči sem popotoval po Toskani s prijateljem, ki se je odločil, da ne bo verjel GPS-su in nasvetom domačinov, kako se pride v kraj po imenu Trequanda, ampak je raje ubogal svoj notranji občutek. Zato sva se
 do  tja namesto 20 minut vozila debelo uro. V restavraciji me je najbolj prevzela predjed (it. antipasto), imenovana pinzimonio. Ta je bila v gostilnah, v katerih sem jedel kot otrok, popolnoma zanič.