Prikazujem 41-60 od 60 konkordanc.
Na mizo so nosili še velike kolobarje sira, svetlo rumenega ali rdečkasto rumenega z rdečimi progami, obilne kolače, na debelo obložene s temno
 rdečimi  jagodami, hlebce kruha s hrustljavo rjavo skorjo. Na koncu so prinesli še vrčke piva in lončene vrče vode.
Ardizija (Ardisia crenata) nas s svojimi
 rdečimi  jagodami spominja na bodiko in je zato nadvse privlačna za praznično postavitev.
Pred dobrim stoletjem je za obširnimi polji na obrobju gričevja v siju sončnega zahoda še žarelo visoko grmičevje z
 rdečimi  jagodami, ki so mu domačini pravili kalifornijsko božje drevce ali hollywood. V središču mesteca so leta 1902 postavili istoimenski hotel. V njem so gostovali predvsem trgovci z limonami, ki so v izobilju uspevale na okoliških poljih. Osem let pozneje se je v hotelu Hollywood ustavila ekipa filmarjev iz New Yorka in začela se je legenda. Ob glavni ulici so kot gobe po dežju zrasli filmski studii in kinodvorane (Egyptian in Chinese Theatre), ki so se z zlatimi črkami zapisali v filmsko zgodovino. Zgradil jih je Sid Grauman, neuspešen filmski igralec, ki se je bolje izkazal kot poslovnež. Njegova je bila ideja, da morajo filmske premiere spremljati gala prireditve z rdečimi preprogami, razkošnimi damskimi toaletami in obveznimi smokingi. Grauman je bil tudi tisti, ki si je izmislil podpisovanje zvezdnikov in zbiranje odtisov njihovih stopal in dlani na pločniku pred t. i. kitajsko kinodvorano. Prvi filmski ikoni, ki sta leta 1927 pustili svoje odtise v »svetem« cementu, sta bili seveda najbolj oboževani zvezdi tedanje dobe, Mary Pickford in Douglas Fairbanks, sicer solastnika Chinese Theatra.
O odkritju kave kroži več legend, toda najbolj verjetno je, da so imele glavno zaslugo za odkritje te najbolj razširjene droge na svetu koze. Zgodba pravi, da so kavo odkrili v Afriki, in sicer na območju današnje Etiopije v 9. stoletju. Glavni junak je kozji pastir z imenom Khaldi, ki je živel na ozemlju tedanjega zgornjega Egipta. Neke noči se njegove koze niso vrnile domov, zato jih je šel iskat in jih našel plešoče okoli grma z
 rdečimi  jagodami. Naslednji dan jih je na paši zalotil, da so smukale plodove z grmov kavovca. Plodove je poskusil tudi sam in kmalu začel skakati in poplesavati naokrog. Pozabil je na vse težave in postal najsrečnejši pastir v deželi. Khaldi se je o skrivnostnih zrnih pogovoril z menihi in ti so iz njih pripravili napitek, ki jih je ohranjal budne dolge noči v molitvi. Menihi so s pogostim pitjem kavo preizkušali in ugotovili, da jim učinkovito pomaga pri ohranjanju popolnega zdravja. Zato je povpraševanje po pijači naraslo po vsem kraljestvu. Novica o poživljajočih plodovih se je kmalu razširila daleč naokrog, predvsem pa v Evropo.
Bezga ne smete uživati preveč, saj v večjih odmerkih povzroča slabost in prebavne motnje, zato je treba pozorno prebrati navodila na izdelkih in upoštevati priporočene odmerke. Prav tako lahko daljše uživanje povzroči pomanjkanje kalija v telesu. O jemanju bezga se je modro posvetovati z zdravnikom. Uživanje se odsvetuje tudi nosečnicam in doječim materam, ker še niso znani morebitni negativni učinki. Če si krepčila pripravljamo sami, pazimo, da pri nabiranju ne zamenjamo črnega bezga za manjši smrdljivi bezeg z bolj belimi cvetovi ali za divji bezeg z
 rdečimi  jagodami, ki sta strupena.
Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij. V povezavi z bezgom so povezane številne vraže in verovanja. Naši predniki so verjeli, da v njem živijo dobri hišni duhovi, ki skrbijo za našo varnost in dobro počutje. V osemnajstem stoletju so bili precej neusmiljeni do bezga le na Portugalskem, kjer so prepovedali njegovo sajenje, saj so z njim ponarejali portsko vino. Uporabnost črnega bezga je zelo široka. Uporabni so tako plodovi kot cvetje te rastline. V pomladnem času nabiramo socvetje, medtem ko v poznem poletju in zgodnji jeseni nabiramo plodove. Zaradi razhajajočih se mnenj o užitnosti, se raje izogibajte smrdljivemu bezgu, ki ima prav tako črne jagode, a ni drevo, temveč do dva metra visoko trajno zelišče, ki raste v gozdovih. Jagode so neprijetnega vonja, drugače pa podobne črnemu bezgu. Možna zamenjava pa je tudi divji bezeg, grm z
 rdečimi  jagodami. Semena jagod so strupena, meso pa užitno. Iz mesa se pripravlja sok, a če niste vešči teh dejavnosti, se zaradi strupenih semen tudi temu bezgu raje izognite. Bezgovih jagod ni mogoče kupiti v trgovini, morda le na tržnici pa še to zelo redko, v naravi pa jih lahko najdemo v velikih količinah. V hladilniku se ohranijo le nekaj dni, lahko pa jih sušimo ali zamrzujemo Bezgove jagode so primerne za izdelavo različnih želejev, sokov, peciva, likerjev, omake iz bezgovih jagod pa se odlično prilegajo k svinjskemu mesu ali divjačini. Surove jagode so odvajalne in rahlo strupene, a se strupene snovi na toploti razgradijo na neškodljive.
Človek je - uživa hrano z vsemi čuti, tudi z očmi. Zato ni nič čudnega, da poznavalci zadnje čase vse bolj poudarjajo pomen barv in barvnih kombinacij, ki si jih omislimo v svojem jedilniku (privoščimo na krožniku). Potem ko so alternativci odkrili pozitivne učinke barv na organizem in se začeli ukvarjati s kromoterapijo, so ameriški strokovnjaki za prehrano naredili še korak dlje in začeli preučevati vpliv barve živil na človekovo zdravje in vitalnost. Kmalu so se jim v raziskavah pridružili še Nemci, ki trdijo, da barva živil odločilno vpliva organizem. Tako naj bi po priporočilih vodje vodilne nemške raziskovalne skupine za kromoterapijo, prof. dr. Clausa Leitzmanna z univerzitetne klinike v Giessnu, na krožniku zdravega človeka vsak dan kraljevala pisana mavrica živil v najmanj petih barvnih odtenkih. Za zajtrk si na primer lahko privoščimo rjav kruh, pisane kosmiče ali ovsene kosmiče z belim mlekom ali jogurtom,
 rdečimi  jagodami ali rumeno banano. Za malico pojejmo bel jogurt z modrimi borovnicami ali zelenim kivijem (lahko pa kar sadni jogurt ali skuto s koščkom kruha ali prepečenca). Kosilo nam ponudi pisano zelenjavno juho ali enolončnico, belo meso perutnine ali ribe z zelenim grahom, brokoli, špinačo in rdečo peso ali zeleno solato z rdečim paradižnikom. Popoldne si privoščimo zrelo pomarančo v oranžnih odtenkih in košček ali dva kakovostne temnorjave čokolade (lahko tudi kot bonbon). Zvečer pa pojejmo sendvič s sirom ali pisano francosko solato in kos črnega (polnozrnatega) kruha, zraven popijmo kozarec rdečega vina. Pred spanjem pa si privoščimo še skodelico pravega zelenega, če takoj zaspimo in dobro spimo, pa tudi črnega čaja. Barve živil morajo biti seveda naravne in čimbolj čiste. Sestavljena solata ali plošča lahko vsebuje tudi do deset barvnih odtenkov, podobno velja za zelenjavne juhe in omake, priloge, zelenjavne zrezke, narastke, pite in podobne mešane jedi. Tovrstna živila so najbolj zdrava in priporočljiva za organizem. Navsezadnje mati narava ni zaman najboljših sadežev oblekla v najlepše in najobstojnejše barve.
Rado se zgodi, da se pri večjih grmičkih že med prevozom domov odlomi nekaj vejic. Te damo v visoko vazo med vejice bodike ali kakšnega drugega grma z
 rdečimi  jagodami.
2. Na plitek krožnik postavimo večje dekorativno jajce (lahko je nojevo), ga pritrdimo in obdamo z vejicami bršljana, borovnic in krčnice z
 rdečimi  jagodami. Za protiutež velikemu jajcu dodamo še nekaj manjših.
Skozi gozd je vlekla samotno telo. Gozd je bil širen in bil je zasnežen in skozenj je vrela reka, po kateri so plavala črna krempljasta drevesa. A bilo je tudi drevo z mastnimi
 rdečimi  jagodami. Pod njim se je brez dvorjenja predala silam.
Če ste v poznojesenskem času hodili po primorskih hribih, ste gotovo med grmovjem opazili nizke grmičke s trdimi, vedno zelenimi "lističi" in posebno opaznimi
 rdečimi  jagodami. Vendar to pravzaprav niso lističi, ampak sploščene stranske vejice, ki so jajčaste, dolge do tri centimetre in bodeče priostrene. V sredini nekaterih navideznih listov se razvijeta po dva zelenkasta cvetova, iz teh se pozneje razvije škrlatno rdeč plod, jagoda, kar daje grmičku poseben okras. Nič ni torej čudnega, če lepe grmičke nabirate za okras, posebno pred božičnimi prazniki, za okraševanje bogčevega kotička, saj tudi lobodika veljala za rastlino življenja, ker ostaja tudi pozimi zelena. Seveda je pretirano nabiranje ogrozilo, da bodo rastlino uničili, zato so jo ponekod prepovedali nabirati.
Navpično: 1. sladkovodna roparska riba, 2. prva faza kazenskega postopka, v kateri se zberejo podatki in dokazno gradivo za morebitno vložitev obtožnice, 3. začetnici kiparja Napotnika, 4. integrirano vezje, 5. angloameriška ploščinska mera, 6. pozitivno naelektren ion, 7. škotska rodovna skupnost, 8. judovski verski vodja, 9. celota del, delovanja za dosego kakega cilja, 10. državno gospodarstvo, ki hoče zadovoljiti svoje potrebe samo, neodvisno od uvoza, 11. egipčanski bog sonca, Ra, 18. strgalo, 20. strupena ovijalka s srčastimi listi in
 rdečimi  jagodami, 22. glavno mesto Grčije, 25. ses, sesek, 27. Iranu sosednja država, 28. ime nemške igralke Sommer, 30. etiopska denarna enota, 32. angleški humanist (Walter), 36. začetnici nekdanjega smučarskega skakalca Lotriča.
Donačka gora na meji med alpskim in panonskim svetom je zaradi kar lepe višine (iz Rogatca ali Rogaške Slatine je 660 m višinske razlike) priljubljen cilj planincev in zahtevnejših popotnikov. Zanimiv cilj je za geologe in geografe, saj je v Sloveniji najvišja vzpetina, ki jo na alpskem ozemlju gradijo terciarne, zelo mlade kamnine. Apnenci in peščenjaki iz te dobe, nastali na dnu Panonskega morja, so se zaradi tektonskih gubanj in narivov, preoblikovani v konglomerate, ob prelomnicah dvignili in ustvarili Donačko goro, spodaj pa so ostale zavarovane mehkejše lapornate in peščene plasti, tako da Gore ni odnesla erozija. Privlačen cilj je tudi za biologe. Na pobočju pod cerkvico sv. Donata raste ena od najdebelejših bodik v Sloveniji, božje drevce z obsegom 120 cm, to zimzeleno rastlino z
 rdečimi  jagodami pa so že l. 1922 z zakonom zavarovali. Na pobočjih Rogaške gore rastejo tudi navadni kosmatinec z žametnimi vijoličnimi cvetovi, več vrst divjih orhidej, redke ogrožene in zato zavarovane kranjske lilije, hrvaška perunika z velikimi modrimi cvetovi, gorski grobeljnik, ki je sicer črnomorskega porekla, in alpski avrikelj, predvsem pa juvanov netresk, ki razen na Donački gori in na bližnjem Reseniku ne raste nikjer drugje na svetu.
N AVPIČNO: 1 trnat grm z živo
 rdečimi  jagodami - jed iz ribjih iker, 2 človek šibke postave - zaščita, 3 nemški fizik, nobelovec 1919 leta (Johannes) - vulkan na filipinskem otoku Mindanau - tip ameriških meteoro-loških satelitov, 4 mesto v italijanski pokrajini Kampaniji - žar - keltski prebivalec Škotske, 5 rimska boginja jeze - oblikovanje kovine z udarci kla-diva - vodni vrtinec, 6 sumerska bo-ginja zemlje - srnje meso - začetnici športnega strelca Debevca - pritrdilnica, 7 ime italijanskega tenorista Pavarottija - japonsko mesto na otoku Honšu, 8 hribovje na severu Madžarske - del Ljubljane, 9 hrvaški filmski igralec (Antun) - ime švicarske teniške ig-ralke Hingis, 10 avtomobilska oznaka Loznice - splavarski drog z železno kljuko - slovenski košarkar (Slavko) - kratica za voltamper, 11 ime ame-riške filmske igralke Gardner - ostro dišeč plin - mednarodno združenje književnikov, 12 deveti ton od osnovnega - pismeno potrdilo ali izvid - rockovski žanr, nastal sredi 70. let, 13 zid - estonski estradni pevec (Georgij) - ime ameriške filmske igralke Davis, 14 umetno poliamidno vlakno - gradbeni material za pokrivanje streh, 15 tiskarsko sito - ime italijanske novinarke Fallaci.
Preprosto in hkrati najceneje je, da ideje poiščemo v naravi. Po svoji okolici se ozrimo in pustimo naravi, da sede k nam za mizo. Če je letni čas glavno vodilo, kakor je danes meni, naberite suhih storžkov, ki so dobrodošli na mizi, veje z
 rdečimi  jagodami šipka ali skoraj črnimi bezgovimi, škrlatno obarvano listje, kostanj, naj bo pravi ali divji, buče, ki jih lahko spremenite v očarljivo vazo, kutine, suhe koruzne storžke (lahko jih dobite na kakšni kmetiji), iz vej spletite venčke in jih okrasite z jesenskimi plodovi ... In ne pozabite na rože, saj bodo vedno kraljice na mizi, še posebno če so z vašega vrta.
DVOJČKA – Nadaljujte, kar ste začeli. Ne dovolite, da bi kot Rdeča kapica na poti do cilja zašli na stranske poti, kjer vas vabijo z
 rdečimi  jagodami in bi pri tem zamudili na cilj. Pomembna je smer, potem se lahko prepustite. Zato vzdržujte dolgo pogovore z ljudmi, ki vam pomagajo pri reševanju problemov, ne pa kar tako. Razplet bo za vas ugoden, res pa je, da morate biti pripravljeni na vse, da boste primerno sproščeni. Prijateljsko sodelovanje koristi obema.
Zbiralcev vrhunske oblikovalske oziroma sporočilne in simbolične upodobitve na skandinavskih znamkah že davno ne presenečajo več, saj so nekaj povsem običajnega. So pa štiri znamke in blok, ki so izšli v petek, 7. novembra, kriterij postavili še višje. Motivi pod naslovom Zimske jagode prikazujejo vejico (zaščitene!) navadne bodike (Ilex aquifolium) z žarečimi
 rdečimi  jagodami, cvet črnega teloha (Helleborus niger, v angleščini imenovan »božični cvet«), obkrožen z zelenimi lističi, kakršne v šopkih ob toplih zimah ponujajo na ljubljanskem Tromostovju že pred novim letom, vejico (zaščitene!) navadne tise (Taxus baccata) z značilnimi rdečimi jagodami z delno odkrito koščico in pa vejico navadne palmele/pamele, pokca (Symphoricarpus rivularis) z belimi kepicami. Znamke so izšle tako v polah s po 40 primerki (nominala 5,50 krone tudi v zvežčku z desetimi znamkami) kot v bloku serije oziroma štirih znamk, obkroženih z vejicami bele omele (Viscum album), oboje pa je na voljo tudi na ovitkih prvega dne (tako s četvorčki kot le serijo oziroma blokom), spominski listi itd. Informacije: www.postdanmark.dk/stmps.
Skimija je manjša zimzelena grmovnica z gladkimi temno zelenimi usnjatimi listi, ki jo lahko posadimo ali postavimo tudi v senco. Najbolj razširjena je japonska skimija, ki nas, če imamo skupaj posajeni žensko in moško rastlino, spomladi razveseli s cvetnimi lati in jeseni z
 rdečimi  jagodami.
Barve mojih sanj, sem si ponavljala, ko sem izpod prhe stopala na hladne ploščice. To mi je všeč. Koliko ljudi dobi priložnost slikati z barvami svojih sanj? Ogrnila sem si svojo preveliko domačo haljo prijetno se je bilo preseliti iz varnega objema vode v zaščitni ovoj halje. Bosa sem odšla v kuhinjo, si v svoj najljubši vrček, tisti z
 rdečimi  jagodami, nalila kave in se površno zleknila na divan v predsobi.
Konec januarja sem se udeležila nič kaj slovesnega pravzaprav prijetno zaspanega odprtja razstave. Ko smo bili že na tem, da se razidemo in se spopademo s sivimi, mračnimi, deževnimi ulicami, so nas gostitelji razveselili z živahnimi
 rdečimi  jagodami. Vsaka jagoda posebej se je skrivala v majhni snežno beli skodelici iz krep papirja. Pregrešno lepo. Že pogled na jagode je bil dovolj, da smo se redki obiskovalci spet strnili v skupine in nadaljevali s klepetom. Vabljivih jagod pa se skoraj nihče ni lotil. Navsezadnje so jagode pozimi namenjene zlobnim mačeham, če se dobro spomnim pravljice bratov Grimm. Očitno se je marsikomu, ne le meni za vedno vtisnila v spomin slika uboge bose deklice, ki v globokem snegu išče svežih jagod, da bi izpolnila kruto mačehino zahtevo.