Prikazujem 1-20 od 36 konkordanc.
Z velikostjo 82 km2 je Formentera pravi pritlikavec med otoki, ki pa je zato nadvse očarljiv. Ta majhnost je tudi odlična priložnost, da raziščete vse čudovite plaže otoka, na primer Platja de ses Illetes ali pa sanjski zaliv Cala Saona. Prav tako lepa je Platja de Mitjorn, kjer se nahaja tudi znameniti bar na plaži Pirata Bus, kjer ponujajo odlične
 tapase  (prigrizki) in hladne pijače.
Dogodek, na katerem so lahko prisostvovali tudi moški, je potekal kot nekakšen hišni vinski sejem, na katerem so obiskovalci s kozarcem v roki krožili od vinarke do vinarke in degustirali vina ter ob tem okušali izvrstne azijske
 tapase  Shambalinih kuharjev. "Del prireditve, namenjen širjenju kulture pitja vina, je bila tudi kratka delavnica o osnovah vinske degustacije pod vodstvom Jožeta Rozmana, publicista in predavatelja o vinih in kulinariki, someljeja in degustatorja. Petra Rutar, vodja Vinoteke Brda, pa je predstavila društvo Ženske in vino," je povedala Nana Žargi.
Vinar Čok je v prostoru nekdanjih Katakomb v začetku leta odprl lokal z istrskimi tapasi. Meni je bil kratek, cene prijazne, dobrojedce pa so vabili z mladim kuharjem Nejcem Rižnarjem, ki je prakso delal pri dveh velikanih - Juanu Mariju Arzaku v Baskiji in Massimu Butturi v Osterii Francescani, ki je bila letos razglašena za najboljšo restavracijo na svetu. A, kot se je izkazalo, reference niso vedno dovolj in Rižnarja je pred časom zamenjal Marko Ručman, ki je pred tem kuhal v Špajzi. V Altrokeju so spremenili tudi koncept in
 tapase  so zamenjale konkretnejše jedi, daljši meni in osredotočenost na kakovostne istrske surovine, kot je denimo boškarin.
Neskončna je tudi vrsta idej za
 tapase , kjer ima glavno vlogo sir. Lahko ga le položijo na nekaj oljčnega olja v lončeno skledico in ga preprosto potisnejo v pečico, da se stopi, nato pa vanj pomakamo kruh ali grisine. V času belušev lahko te položite v ognjevarno posodo (še boljše so majhne lončene posodice), jih prekrijete s pršutom in sirom ter zapečete. Prav omamno kukajo izpod te odejice zelene beluševe glavice (rečejo jim »espárragos verdes con jamón«)! Lahko položite sir (ali dve, tri različne vrste sira) na centimeter debele rezine jajčevca (prej jih posolite in obtežite, da bodo izpustile tekočino) in prav tako razpustite v pečici (»berenjenas gratinadas«); če pa imate opraviti z mesojedimi prijatelji, položite tudi pod rezino sira še rezino dobrega, sočnega pršuta. Sir poprajte in potresite z baziliko ali timijanom. Namesto jajčevcev lahko uporabite polovičke bučk (»calabacines gratinadas«).
Odlično kuhinjo za sprejemljive cene imajo v priljubljeni restavraciji Attic (Les Rambles 120). Na kavo lahko zavijete v kavarno Mauri (Rambla de Cataluya 102), ki so zgradili leta 1930. Zraven se odlično poda slastni jabolčni kolač za pribl. 600 SIT. Za prigrizek oz.
 tapase  pa se splača zaviti v lokal Mikel Extra (Carrer Ferran 15). Še namig za zvečer: diskoteka Torres de Avila na gori Montjuic.
Obljubljajo tudi sedem (slovenskih) craft piv, pa enako število hišnih koktajlov, zvečer naj bi za točilnim pultom, ki je zdaj krasen, masiven hrastov v kombinaciji s sivim marmorjem, stregli tudi Zupanove
 tapase , podobne pozdravom iz kuhinje. In cene? Za predjedi in sladice boste odšteli med 6 in 8 evrov, za glavne jedi pa med 16 in 22. Degustacijski meni s štirimi hodi je 40 evrov, s petimi 50, sedmimi 69 in devetimi 85.
Kot omenjeno, je eden večjih dražev New Orleansa hrana. Ta na jugu že tako slovi kot ena najokusnejših v celotnih ZDA, a v Big Easyju so s kopico vrhunskih restavracij eklektično mešanico francoske, cajunske in afriško-karibske kulinarike to popeljali v nove višave. Med tistimi, ki letos odpirajo nove restavracije (te v New Orleansu vznikajo kot gobe po dežju), je vroča Nina Compton, nekdanja tekmovalka Top Chefa, domačin John Besh in Teksašan Aaron Sanchez pa v novem Johnnyju Sanchezu ponujata mehiške
 tapase  v malce inovativnejši podobi (takosi z govejim jezikom, tunine tortilje s kaviarjem).
Istrian tapas niso le istrski tapasi, temveč je tudi fritto misto ... Tako kot je slednji ocvrt ribji miks, s česnovo omako in krompirjevo solato, ki je resda pripravljen in postrežen sveže, a na Obali smo jedli tudi še bolj sveže (beri: bolj domiselno pripravljeno morsko cvrtje), je miks, mešanica, tudi nova ulična gostilna prenovljene Slovenije. Zraven je hotelski lobby, z vsem potrebnim dizajnom, gostilno pa sestavljajo trije deli, pločnik z oglasnimi tablami in vitrino za
 tapase , vinski bar z dolgim šankom in visokimi vinskimi regali ter bistro z odprto kuhinjo in celo brigado (petih) kuharjev. Vse je odprto in z razgledom, sproščeno, brez prtov, z informativnimi papirnatimi podstavki in marketinškimi izreki, z lesenimi paletami za tapase ter preprostimi krožniki za bistronomske kreacije. Opisujemo bolj podrobno zato, ker ne ponujajo le jedi, temveč koncept. Najbrž so začetek trenda, ki ga bodo (drugi) posnemali, predvsem v večjih mestih.
Čeprav bo do takrat s tapasi še nekaj dela. Sedem grižljajev za dvanajst evrov je poštena ponudba, ki sicer ne zadostuje za večerjo, zadovolji pa za vmes. In temu je tudi namenjena, sprehajaš se gor in dol po promenadi ter se mimogrede okrepčaš. "Denar ne more kupiti sreče, lahko pa kupi
 tapase , kar je skoraj enako," sporoča papirnati prt.
Dim Sum (“dotik srca”) je kantonski odgovor na španske
 tapase  in libanonske mezze. Tipični hongkonški zajtrk je sestavljen iz škampovih cmočkov, pomladnih zvitkov, svinjskih hlebčkov z žara, steklenih rezancev, riževe kaše in jajčnih tortic. Majhne porcije so – vroče ali hladne, sladke ali slane - postrežene v bambusovih košaricah, izberete pa jih tako, da natakarju preprosto pokažete, katere od ponujenih jedi vam v tistem trenutku teknejo. Kar pogumno - pravijo, da jih je več kot tisoč vrst! Za najpristnejši dim sum v mestu pojdite v Maxim’s Palace, v 3. nadstropje mestne hiše. In ne pozabite na zeleni čaj!
Če se "bar hopping" v večini držav vrti okoli pijače, se v domovini tapasov - majhnih prigrizkov - vrti (tudi) okoli hrane. Navada Špancev, da ob pivu in še posebno dobrem vinu vedno nekaj prigriznejo, še najbolj spominja na italijanski "aperitivo". Le da je "aperitivo" časovno omejen na dve do tri ure pred večerjo, medtem ko je mogoče
 tapase  v Španiji dobiti praktično ves dan. Seveda pa je tudi v Španiji obiskovanje tapas barov najbolj priljubljeno ob večerih, ko je tudi izbira najpestrejša.
Španci najraje jedo v barih, v katerih prigriznejo majhne prigrizke različnih jedi, npr.: košček španske tortilje, malo španskega pršuta (jamón cerrano), nekaj kalamarov in olive, zraven pa spijejo vrček piva ali sangrijo. Beseda 'tapar' pomeni pokriti: s prigrizki na malih krožničkih so Španci včasih pokrivali kozarce s pijačo, iz te besede pa izhaja beseda 'tapas', ki pomeni prigrizek. Če želite poskusiti dobre morske tapase, se odpravite v pivnico Cervecería Cervantes, ki je blizu muzeja Prado na ulici Calle de Cervantes. Tu vam prijazni natakarji postrežejo hobotnico 'pulpo a la gallega', kanapejčke z rakci in morskimi sadeži, seveda pa lahko pokusite tudi tipične španske salame in sire. Kako ugotovite, kateri bar je dober? Španci jedo '
 tapase ' z rokami in servietke mečejo po tleh. Bolj ko je bar poln papirčkov, boljši je.
Na sproščeni, ležerni terasi z umirjeno glasbo, kar je balzam za ušesa, če si se ravno vrnil s plaže, so stregli
 tapase , značilne španske prigrizke. Kuhinjo Life Classa so dopolnili z značilnim odprtim ambientom tapas bara, kar je vsekakor izjemna osvežitev portoroške ponudbe. Bilo je prijetno presenečenje vrhunske kulinarike, vinske karte, profesionalnega osebja in virtuoznega mladega kuharja Entonya Markuša, ki za stekleno vitrino sproti pripravlja tapase skoraj na pločniku. Ker smo naročile brezmesno degustacijo, so nam brez zadrege postregli s čokolatinom s solnim cvetom, obarvanim s cabernet sauvignonom, in jajčevcem s tofujem slovenskega proizvajalca ter čilijem s hišnega vrta. Predstavili so nam svojo filozofijo: piranska sol, obarvana z zelišči in vini, tartufi, oljčno olje lokalnega proizvajalca, jajca iz proste reje, kozji sir s Pomjana, marmelada z domačije Butul... Za popolno razvajanje smo naročile še kozarec penine in zapustile Portorož s prijetnim občutkom. Naj bo poletje dolgo in vroče.
Smo prišli prehitro? Ali ravno prav - da bodo odgovorni to prebrali?! Hotelska restavracija ima večji poten\cial od hotelske klasike, kot so cezar, burger, club sendvič in špageti. Urbani ambient, atraktivni šank, zanimive dnevne akcije in dvignjene belo pogrnjene mize za fine jedi so dobra podlaga, le še
 tapase  je treba nadgraditi v (bolj) domiselne prigrizke, slovenskim jedem dodati chefovski pečat in vse skupaj - dosoliti.
V Klubu Cankarjevega doma bodo medtem pripravili španske
 tapase  in ponudili koncert "novega flamenka" s skupino Las Migas, ki mu bo sledila glasbena siesta ali joga z gongi, da bi si obiskovalci nabrali novih moči za nadaljevanje programa.
Na festivalu bo Narodni dom odprl vrata Vodnega stolpa, ki je drugače zaprt in čaka na temeljito obnovo. »Vodni stolp bomo uporabljali le za namene Vipa, ki je strašansko pomemben zaradi sponzorjev, ki financirajo festival. Obnove stolpa se bomo lotili kot dobri gospodarji. Elaborat je narejen, zdaj moramo zbrati sredstva, da začnemo delati. Če nam bo uspelo pridobiti evropska sredstva za razvoj turističnih destinacij, bomo verjetno lahko uredili tudi prostore pod kletjo. V vsakem primeru ga bomo obnovili tako, kot se spodobi, saj je to edini način, da privabimo javnost in ponudimo res nekaj žlahtnega. V bližini Vodnega stolpa bi se lahko razvila tudi čolnarna, v sami vinoteki pa bi recimo točili najboljša slovenska kina na kozarec, prodajali bi štajerske
 tapase , imamo krasen črn kruh, namaze, bučna olja, špeh, pač stvari, ki so tipične za nas. To bi uredili v spodnjem delu Vodnega stolpa, v zgornjih prostorih bi bil prostor za protokolarne priložnosti, za prave štajerske pogostitve, predavanja, koncerte, okrogle mize … Ko bomo odprli prenovljen Vodni stolp, bo to pravi mariborski biser,« je Rukavina poln načrtov.
Ob mojem obisku in druženju s študentkami sem tudi jedel študentsko. Največkrat tipične sendvičke –
 tapase , ki jih ponekod dobiš zastonj ob rundi piva. Oh, pivo točijo v dvadecilitrskih odmerkih po 1,20 do 1,80 evra, tapasi sicer stanejo evro do dva. V večjih mestih se kulture seveda prepletajo, zato je poskrbljeno za najrazličnejše okuse, le tistega, pravega španskega, sem pokusil (pre)malo. Morda še na koščke narezan pečen krompir, ki ga ponudijo kot prigrizek polit z najrazličnejšimi, največkrat malce pekočimi omakami. Ogromno je tudi arabskih čajnic, pa raznih barov, restavracij. Mladi pijejo predvsem cubato – rum ali viski zmešan s kolo.
Tu, na soncu, na tem nedoločljivem kraju turističnega pohajkovanja, verjetno nobena misel v njej ni presegala družinskega mehurčka, ki se je premikal od gostišč, kjer so ponujali
 tapase , in zgodovinskih spomenikov, ki so bili v vodniku označeni s tremi zvezdicami. Vozili so se s peugeotom 305 in strah jih je bilo, da bi jim ETA preluknjala gume. V tem skritem sproščenem ozračju je bila trenutno osvobojena različnih skrbi, ki so na njenem urniku puščale eliptične sledi – menjava rjuh, naročilo pečenke, zborovanje učiteljev itn. –, zato je bila prepuščena razdraženi zavesti, in odkar so ob močnem dežju zapustili pariško regijo, ji ni uspelo, da bi se otresla zakonske bolečine, nemoči, zamere in občutka zapuščenosti. Ta bolečina je sito, skozi katero je dojemala svet. Pokrajini je namenila le bežno pozornost, omejena je bila na to, da je pred industrijskimi conami na vhodu v mesta zaznala obris trgovine Mammouth, ki se je dvigovala nad ravnino, opazila, da so izginili oslički in da se je Španija, odkar je Franco umrl, spremenila. Na terasah kavarn je videla le ženske, za katere bi rekla, da imajo med petintrideset in petdeset let, na njihovih obrazih pa iskala znake sreče in nesreče, »kako jim gre?«. Kadar pa je sedela v kotu bara in opazovala svoja otroka, kako se igrata z očetom, ki je dobil elektronske oči, jo je preklala misel, da bi temu mirnemu vesolju z ločitvijo povzročila trpljenje.
"Kjer se srečata stara in nova zgodba visoko nad Kranjem," bi lahko rekli za lokal, ki so ga odprli na začetku tega leta. Pa začnimo v sedanjosti: "Nova zgodba kavarne je novo, drugačno, moderno nad strehami Kranja. Naša kavarna naj bi bila kot kameleon." Vanjo se zatekajo vsi, podjetniki, sosedje, ki imajo prav tako sedež v stavbi, dopoldne na malico pridejo srednješolci, popoldnevi so rezervirani za vse generacije, zvečer je na vrsti zabava ob glasbi. Ponudba poleg različnih napitkov in pijač vključuje tudi sladice in
 tapase , tisto, za kar stremijo v lokalu, pa je še močnejše sodelovanje z lokalnimi proizvajalci - za zdaj sodelujejo že z nekaterimi domačini: Andrejina kuhinja, Sokovi Štirn, olja in vina Monterosso, vina Atimo, Koželj - hiša dobrih vin.
Na sproščeni, ležerni terasi z umirjeno glasbo, kar je balzam za ušesa, če si se ravno vrnil s plaže, so stregli tapase, značilne španske prigrizke. Kuhinjo Life Classa so dopolnili z značilnim odprtim ambientom tapas bara, kar je vsekakor izjemna osvežitev portoroške ponudbe. Bilo je prijetno presenečenje vrhunske kulinarike, vinske karte, profesionalnega osebja in virtuoznega mladega kuharja Entonya Markuša, ki za stekleno vitrino sproti pripravlja
 tapase  skoraj na pločniku. Ker smo naročile brezmesno degustacijo, so nam brez zadrege postregli s čokolatinom s solnim cvetom, obarvanim s cabernet sauvignonom, in jajčevcem s tofujem slovenskega proizvajalca ter čilijem s hišnega vrta. Predstavili so nam svojo filozofijo: piranska sol, obarvana z zelišči in vini, tartufi, oljčno olje lokalnega proizvajalca, jajca iz proste reje, kozji sir s Pomjana, marmelada z domačije Butul... Za popolno razvajanje smo naročile še kozarec penine in zapustile Portorož s prijetnim občutkom. Naj bo poletje dolgo in vroče.