Prikazujem 21-33 od 33 konkordanc.
"Z veseljem smo se odzvali povabilu družbe BTC za sodelovanje v njihovem najnovejšem trendovskem kotičku nakupovalnega središča. Naša ponudba
 tapasov  pričara španski utrip in je idealna za koncept ulične prehrane. Nakupovalno središče BTC City s svojo tržnico pa je idealni prostor za tovrstno ponudbo. Prepričan sem, da bo ta del tržnice prinesel v BTC City novo dimenzijo doživetja in zelo hitro pridobil redne obiskovalce," pravi Jaka Peterca.
Najslabša izbira: Tapas. Večina
 tapasov  je ocvrta in so zato polni maščobe in kalorij. In ker so tako mamljivi, vedno obstaja skušnjava, da jih boste pojedli preveč.
Zdaj se, kot kaže, obetajo novi (stari) časi. Figovec, gostilna, ki je bila stoletja sinonimna z ljubljansko kulinariko, namreč ponovno odpira svoja vrata v obliki, kot ji je bila namenjena - s tradicionalno slovensko ponudbo. Skratka, konec je indijskih karijev (Curry Life Figovec, 2015), konec cenenih španskih
 tapasov  (Lizarran Figovec, 2016), gostilna z 250-letno tradicijo ponovno streže telečje krače, golaže in pražena jetrca.
Hotel Slovenija je bil doslej štirizvezdični hotel s 160 sobami, odslej jih bo imel le 144. Z zmanjšanjem njihovega števila so lahko ustrezno povečali površino večine sob, kot to zahtevajo standardi za petzvezdični hotel. Stavbo so prenovili v celoti (do skeleta), v njej je ostal nedotaknjen samo kongresni center. Temeljito so prenovili tudi zunanji videz, recepcijo z vhodom, dostop s krožiščem za vozila, lokale v pritličju in restavracijo v nadstropju, ki so jo poimenovali Tree Top, ker je v višini drevesnih krošenj in daje občutek, da sedijo gostje povsem blizu teh krošenj. V hotelski restavraciji ne bo več samopostrežnega bifeja, pač pa restavracija s klasično postrežbo à la carte. Med lokali v pritličju je po novem umeščena večja restavracija Istrian tapas, ki bo poleg bistroja med drugim ponujala značilne istrske jedi, pripravljene na sodoben način v obliki
 tapasov . Pomembna pridobitev je povezovalni hodnik s hotelom Neptun, kar pomeni, da bodo imeli gostje notranjo povezavo do termalnega acentra. Hodnik pomeni tudi dokončno fizično povezavo med nekdanjimi hoteli Palace in hoteli Riviera. Hotel Slovenija bo posvečen solinarski tradiciji in "kultivaciji uma".
V mestu ni čutiti divje globalizacije: občutek pripadnosti Kataloniji se prepleta z odpiranjem zlasti Evropi, in ne toliko Španiji. Če zaidemo v uličice starih četrti, kot sta Gotico in Gracia, odkrijemo prvobitno Katalonijo, kjer se obred tako imenovanih '
 tapasov ' ali prigrizkov lepo staplja v okvir starih palač. Barcelona se nam najbolje vtisne v spomin, če si jo ogledamo z velikanskih teras: neskončna množica anten, dimnikov, cvetočih balkonov, ulic in delovišč.
V prestolnici je torej več kot pestro, a smo bili novosti deležni tudi drugod po državi. Portorož je tako dobil še en soliden lokal, ki ga je vsekakor krvavo potreboval. V prenovljenem hotelu Slovenija so odprli Istrian Tapas, lokal z istrsko obarvano ponudbo hrane, kot že ime pove, čeprav nimajo le
 tapasov , ampak tudi povsem konkretne jedi. Kot rečeno - soliden, za Portorož že skoraj nadpovprečen lokal, ki uspešno opravlja tudi delo vinskega bara, kakršen je hotel biti bližnji Štrigon, ki zdaj temelji bolj na pivu kot kakšni omembe vredni vinski izbiri.
Na prvem jedilniku z naslovom "tapas" lahko dobite tatarski biftek z zelišči, fritajo s tartufi, jajčevce s slovenskim tofujem, panin "kur en bot" (kot nekoč) z ombolom, tatarski iz Fondinega brancina, sir s Pomjana z Butulovo marmelado, sardele na šavor, kraški ali istrski pršut, na debelo narezano domačo salamo in bakalar v kornetu. Zbirka sedmih
 tapasov  je po 12 evrov, posamezni v okolici dveh evrov.
Druga značilna jed, doma v Andaluziji, so tapas, prigrizki, ki nam jih postrežejo pri vsakem kozarcu za Andaluzijo značilnega vrhunskega šerija, vina ali piva. V boljših gostilnah nudijo kar 100 različnih
 tapasov . Tapas špansko pomeni pokrivalo. S koščkom hrane naj bi pokrili steklenico, da vanjo ne bi padale vinske mušice. Na tak način so oštirji včasih vabili stranke na požirek in prigrizek. Tapasi so topli ali hladni prigrizki v velikosti grižljajev. To so miniaturna nabodalca, mini mesne ali zelenjavne pite, paštete, jedi iz morskih sadežev in podobno. Tapasi so tudi sladki, pomembno je, da jih lahko primemo v roko, sicer pa so lahko postreženi v miniaturnih posodicah.
Na to s ponosom gleda glavni kuhar Elie Daviron, ki izvaja ta gastronomski eksperiment, kot je selekcijo "žuželčjih
 tapasov " poimenoval sam.
Če se "bar hopping" v večini držav vrti okoli pijače, se v domovini
 tapasov  - majhnih prigrizkov - vrti (tudi) okoli hrane. Navada Špancev, da ob pivu in še posebno dobrem vinu vedno nekaj prigriznejo, še najbolj spominja na italijanski "aperitivo". Le da je "aperitivo" časovno omejen na dve do tri ure pred večerjo, medtem ko je mogoče tapase v Španiji dobiti praktično ves dan. Seveda pa je tudi v Španiji obiskovanje tapas barov najbolj priljubljeno ob večerih, ko je tudi izbira najpestrejša.
Razlag o tem, od kod izvira kultura
 tapasov , je mnogo. Večina jih je povezana s tem ali onim španskim kraljem. Tako naj bi po eni od legend kralj Alfonz X., ki je vladal v 13. stoletju, nekoč tako zbolel, da je prenesel zgolj majhne količine hrane. Ko si je končno opomogel (menda tudi ob kozarcih vina), naj bi izdal dekret, ki je vsem gostilnam zapovedal, da morajo ob vinu vedno postreči tudi prigrizek. Včasih so tako španski bari k pijači brezplačno ponujali majhne prigrizke, kar je danes bolj izjema kot pravilo.
Teorije imajo prav toliko privržencev kot nasprotnikov. Ali je to sploh pomembno?! Pomembno je le, da so tapasi prispodoba največje kuharske umetnosti na najmanjših krožnikih. Iz svoje domovine Andaluzije, v Sevilli imajo, denimo, konec marca prelesten festival ali kar sejem
 tapasov , so se ti noro vabljivi grižljaji razselili po vsej Španiji ter seveda tudi povsod tja, kjer jim je španska kultura blizu in kjer imajo kuharje in kuharice s pravim smislom za improvizacijo in kombinacijo. Ne le vsaka pokrajina ali vsak kraj, celo vsaka vas, vsaka taverna dodaja k svojim tapasom nekaj folklore, tako da eno ime ne pomeni vedno tudi enake vsebine krožnička.
Na eni strani je tu očitni igralniški turizem, potem je pa že malce megleno. Hoteli že nekako sledijo trendom, se usmerjajo v butičnost, gradijo na programih razstrupljanja in wellnessa, petzvezdični Slovenija ima celo zelo simpatično zastavljen bar istrskih
 tapasov  s sledljivimi izdelki in lokalnimi eko ponudniki, a kaj, ko ti razgled s takega hotela namesto na solinah, neokrnjenem zalivu ali mirnem borovem gozdičku pristane na skupku neuglednih stavb, ki obrobljajo portoroško promenado. In gostinska ponudba je, povečini, prilagojena bolj nemškim turistom, ki se na morju držijo preverjene formule kalamari-pomfrit, kot pa petičnim gostom, ki so na naši obali pripravljeni pustiti kar lepe denarce.