Prikazujem 1-20 od 192 konkordanc.
Besedilo v svoji spretni odkritosrčnosti marsikaj razkriva. V njem je mogoče razbrati hkraten in nemiroljuben obstoj programov resnice, enega kritičnega in enega spoštljivega.20 V spopadu so se zagovorniki drugega programa od spontanosti umaknili k zvestobi sebi samim: poslej so imeli »prepričanja« in so
 zanja  zahtevali spoštovanje; ideja resnice se je umaknila v ozadje: nespoštovanje je bilo škandalozno, in kar je bilo škandalozno, je bilo potemtakem lažno. Ker je bilo vsako dobro tudi resnično, je bilo resnično samo tisto, kar je bilo dobro. Diodor se prodaja svojemu občinstvu in tukaj igra zbor; posreči se mu videti stvari z očmi enega in drugega tabora in tistim, ki dobro mislijo, zbujati vtis, da usklajuje njihovo stališče s kritiki, in se naposled še zriniti v stranko dobro mislečih. Zdi se, da ima slabo vest, saj izraža spoštljivo vero enih v kritiškem jeziku drugih. Kar nam dokazuje vsaj to, da so bili verniki vselej številni: v posodobljeni različici Herakles in Bakh nista bili več božji figuri, temveč bogova, ki sta bila človeka ali pobožanstvena človeka in katerima je človeštvo dolgovalo civilizacijo. In tu in tam je kakšno izjemno naključje21 zares razkrilo, da množica in elite še naprej verjamejo v to napol božjo čudežnost.
Od septembra se je naša košarica pocenila za 643 tolarjev ali za 1,6 odstotka. Tokrat se je košarica v največji meri pocenila na račun cen živil, ki jih »kupujemo« v diskontu. V primerjavi s septembrom so cenejša za 481 tolarjev ali 5,7 odstotka. Za sadje in zelenjavo na tržnicah pa smo morali odšteti 187 tolarjev ali 2,3 odstotka manj kot septembra. V delikatesi so se tokrat živila najbolj podražila.
 Zanja  smo morali odšteti 228 tolarjev ali 1,6 odstotka več kot septembra. V mesnicah se je meso podražilo za 2,6 odstotka. Junija so bili štirje kilogrami junečjega stegna, trije kilogrami perutnine v kosih in dva kilograma svinjskih kotletov za 219 tolarjev cenejši kot zdaj.
Protitalibske sile so po lastnih trditvah včeraj zavzele še zadnje položaje pripadnikov Al Kaide v gorovju Tora Bora v vzhodnem delu Afganistana, ki so jih znova silovito napadala tudi ameriška bombna letala B-52. »Ubitih je bilo 200 pripadnikov nasprotne strani in 25 ujetih, je dejal njihov poveljnik Hadži Mohamed Zaman. Večina preostalih gverilcev naj bi zapustila to območje in poskušala pobegniti v Pakistan. Vendar je meja med državama na tem delu močno zastražena, pakistanska vojska pa je v soboto ujela 31 pripadnikov Al Kaide, večinoma državljanov Jemna, ki so se hoteli prebiti na
 zanja  varna območja severovzhodnega Pakistana, kjer uradne pakistanske oblasti nimajo nikakršnega nadzora. Podobno se je dogajalo že v prejšnjih dneh.
»Mi stanovanj dejansko še ne prodajamo, zaradi visokega standarda pa smo optimisti pri prodaji na Planini, kjer je zanimanje tudi za varovana stanovanja. Ljudje bodo kmalu bolj ostro začrtali razliko v ceni med rabljenimi in novimi stanovanji,« je prepričan direktor GIP Gradbinec Darko Vidakovič, za zdaj pa beležijo rezervacije nakupov stanovanj na Planini. Najslabše jo je sprva odnesel stanovanjski sklad s 150 stanovanji ob reki Savi, pod mestnim jedrom. Zanimanje
 zanja  je bilo najslabše v Sloveniji, sprva so jih prodali manj kot tretjino!
Seveda ima sklad svoje prioritete, kar zadeva lokacije; želi si zemljišč zlasti v osrednjem delu Slovenije, do 30 kilometrov iz Ljubljane. In koliko je
 zanja  pripravljen plačati? Pirc: »Po sprejetju produktne podlage se poskušamo držati logike, da so končne cene stanovanj za okoli 20 odstotkov pod tržnimi. Cena zemljišča mora biti dovolj nizka, da to omogoča, nimamo pa postavljenih posebnih omejitev na kvadratni meter. Cena je odvisna tudi od tega, kakšni so bili sprejeti prostorski akti, kakšen bo komunalni prispevek, koliko časa je še treba do začetka projekta.«
Kubanska hrana je tipično kreolska: svinjina (cerdo), piščanec (pollo), ribe (pescado), riž s črnim fižolom (morros y christianos, 'črnci in belci') ali banana (platano), tapioka (yucca), kumare in paradižnik. V Havani in drugje na Kubi so leta 1995 dovolili odprtje malih zasebnih restavracij, imenovanih paladar. Te so omejene na največ 12 stolov in so pogosto kar znotraj stanovanj. Dovoljeno jim je ponujati vse zgoraj naštete jedi, ne smejo pa prodajati jastoga in govedine. Vse krave so namreč v državni lasti in govedino lahko dobite le v državnih restavracijah, imenovanih parador. Včasih lastnik naredi izjemo in vam prinese jastoga 'na šverc', potem pa vam pokaže vrata posebne sobe, ki je odmaknjena od oči javnosti in vam tam pripravi mizo, da lahko v miru pojeste prepovedano hrano. Ena takih restavracij je Seaman v kitajski četrti (vogal
 Zanja  in Escobar) – jastog termidor stane le nekaj evrov!
Izvzemimo klasiko, s to je bilo treba opraviti že med šolanjem, prav tako novejša domača dela. Kdor se je posebej zanimal
 zanja , jih je lahko že davno prebral, saj jih je komaj kaj. Izbora kolikor toliko novih svetovnih uspešnih del v knjigarnah, trgovinah in v kioskih, zlasti na železniških in avtobusnih postajah, na letališčih v letoviških krajih, kjer bi v času dopustov morale izmed vsega praviloma najbolj v denar, pa zdaj skorajda ni več. In tako bomo na plažah samo še pogledovali k tujim turistom, ki bodo zatopljeni v branje najnovejših mehko vezanih knjig z nadnaslovom "bestseller". Zanimivo pa je, da še zdaleč ne ostajamo neobveščeni na drugih področjih kulturnega ustvarjanja, kot na primer v kinematografiji. Odlične filmske dosežke lahko vidimo tako rekoč že naslednji hip in uživamo v njih. Zato bi že zaradi izenačevanja obveščenosti in navsezadnje tudi naših želja, da postanemo še bolj evropski, vendarle kdaj kazalo pomisliti tudi na to knjižno vrzel, ki je vsak dan širša. Ali smo res tudi tu obsojeni na podalpsko zaplankanost?
Britanski policisti so z namenom osveščanja mladih o nevarnih posledicah uživanja alkohola in drog na spletu objavili pretresljiv posnetek nesreče s smrtnim izzidom. 20-letni Kyle Careford in njegov prijatelj 21-letni Michael Owen sta pod vplivom mešanice psihoaktivnih snovi sedla za volan. To je bila njuna
 zanja  vožnja.
Če torej v sistemu primanjkuje denarja v zdravstvenem varstvu, potem ga najlaže nadomestimo z zasebnimi sredstvi pri storitvah, ki nimajo nič skupnega z zdravljenjem. Potem so tu stroški za zdravila. Izdatki
 zanja  strahotno naraščajo. Tudi tu je verjetno treba uveljaviti nekatere mehanizme, ki so v svetu znani - to je pozitivna lista s ceno storitev, na podlagi katere se lahko zdravniki orientirajo pri predpisovanju zdravil in morda le predpišejo cenejše zdravilo. Omeniti velja še splošni limit zdravnikom za predpisovanje zdravil na javni račun. In seveda participacija. Približno 30 odstotkov cene zdravila naj bi vsakdo sam plačal. S tem bi seveda preprečili velike količine zdravil, ki jih danes zdravniki predpisujejo, tudi zato, ker so obiski pri zdravniku tako pogosti. Če grem k zdravniku sedemkrat, bom sedemkrat odšel z receptom; če grem samo trikrat, takrat ko je to potrebno, bom s seboj vzel le tri recepte. To so stvari, ki se jih da doseči - brez škode za zdravje! Prepričan sem, da v naši reformi zniževanje zdravstvenega standarda ni potrebno. Odstraniti je treba tisto, kar ni nujno. Že danes velja v svetu, da je vsaka četrta zdravstvena storitev nepotrebna in kot taka nič ne prispeva k boljšemu zdravju. Torej opravljamo 25 odstotkov storitev, ki nimajo nič skupnega z boljšim ali slabšim zdravstvenim stanjem posameznika.
Pa tudi v kulturniškem pogledu ni šlo vse kot po maslu. Odbor si je namreč zadal preveliko nalogo. Mesec dni je bilo pač premalo, da bi v celoti uresničili predvideni načrt, namreč naštudirali igro in večje število pevskih točk. Prišlo je tudi do navzkrižja s tajnikom Malavašičem, ki je svojo plat zadeve oznanil v Illyrisches Blattu in izstopil iz društva. Morda je bil to tudi vzrok, da o napovedanem večeru v časopisju ni bilo posebnih poročil. Tudi v sredo 24. maja, ko je bila še
 zanja  priložnost za napoved torkovega nastopa in razkritje programa, Novice niti z besedico ne omenjajo tega dogodka. Poročajo pa o cesarjevem pobegu z Dunaja in o cerkvenem praznovanju njegovega godu preteklo nedeljo, ko so ljudje prepevali tudi Potočnikovo pesem "Slava našemu cesarju", ki jo je na posebnih letakih natisnila ljubljanska tiskarka Egerjeva.
Škofja Loka - Zakaj se zatika gradnja poljanske obvoznice, 36 milijonov vrednega projekta, za katerega je predvidenih tudi precej evropskega denarja, je novinarjem ta teden pojasnil župan občine Škofja Loka Igor Draksler. Dejal je, da država pridobiva zemljišča,
 zanja  je šlo že okoli milijon evrov denarja, ljudje iz nekaterih hiš, kjer bo potekala obvoznica, so izseljeni, trasa je pripravljena. Pred zadnjo pogodbo o razlastitvi pa je prišlo do ustavne pritožbe. Vložil jo je lastnik zaščitene kmetije na območju obvoznice Jože Hartman, ki zahteva odškodnino in ponoven razmislek o trasi obvoznice, za ta cilj pa bo izkoristil vsa pravna sredstva. V odgovoru, ki ga je za ustavno sodišče pripravila občina, so ponovili vso kronologijo nastajanja tega projekta in poudarili, da so imeli v postopkih vsi prizadeti možnost dati svoje pripombe. Ko je bil sprejet lokacijski načrt za obvoznico, je prišlo tudi do predloga o razlastitvi.
Poštni pilot Charles Lindbergh je o Orteigovi nagradi začel razmišljati jeseni leta 1926. Ker je Atlantik sklenil preleteti sam, ga velika večmotorna letala niso zanimala, sploh pa
 zanja  nikoli ne bi zmogel zbrati dovolj denarja. Po glavi mu je rojila misel o nakupu majhnega enomotornega visokokrilnika, kakršen je bil odlični wright-bellanca WB-2. Računal je, da bi lahko stal okoli 10.000 dolarjev. Ker pa so njegovi prihranki znašali le 2000 dolarjev, je po krajšem dogovarjanju okoli sebe zbral skupino poslovnežev iz St. Louisa, ki so skupaj prispevali 13.000 dolarjev in mu tako omogočili podvig. Lindbergh se je pozanimal o toliko opevani bellanci in izvedel, da je edini obstoječi primerek v lasti letalske družbe Columbia. O nakupu se bo moral pogovarjati z njenim podpredsednikom Charlesom Levinom.
l Če bi hoteli našteti ženske, ki znajo z mediji (in ki niso Madonna), ne bi imeli velike izbire. Pravzaprav so samo tri, če ne upoštevamo Tine Brown. Najprej Lady Di (mimogrede, Republika že nekaj mesecev vztrajno piše Lady D.), ženska, ki je z načrtnim angažiranjem sebi naklonjenih royal watcherjev zgradila mit o moderni angleški Pepelki in od znotraj načela eksistenco kraljevine. Potem Julie Burchill, enfant terrible angleške (in evropske) publicistike sedemdesetih, sodelavka legendarnega The Face in soustanoviteljica pred dobrim letom lansirane The Modern Review (revije o »low culture for highbrows« z enakim prelomom kot Rolling Stone v sedemdesetih), ki se zdaj brez sramu prodaja kot najdražja londonska kolumnistka z abotnimi članki v Mail on Sunday, ženska, ki je razbila svojo generacijo od znotraj. In končno ženska, ki razbija feminizem pri samih temeljih: Camille Paglia, newyorčanka italijanskega porekla, avtorica 700-stranskega intelektualnega megasellerja Sexual Personae (1990), ki mu menda prav zdaj piše sequel, in lani izšle Sex, Art and American Culture. Paglia je verjetno edini univerzitetnik (predava na University of the Arts v Philadephiji), ki najbolj kampanjsko gradi svoj image v medijih; ponarodele so že zgodbe o tem, kako je zaradi nenatančne reprodukcije ovitka (na katerem je seveda ona) angleške izdaje zadnje knjige pri založbi Viking odpovedala promocijsko turnejo po Angliji in kako se je dala za Vanity Fair lani septembra (kar je bila
 zanja  številka, ki jo je uredila Tina Brown, preden je prestopila k New Yorkerju) fotografirati z dvema »osebnima stražarjema«, črnskima rasnima žrebcema Rennardom Snowdenom in Brianom Roachom, sama pa v precej čudni pozi (»Fotografija je bila darilo prijateljici Tiny Brown, hotela pa sem tudi pokazati, da imam joške.«) Nadzor nad foto seansami hoče imeti tudi kadar gre za druge časopise, od San Francisco Examinerja do People in reklamnih plakatov za Sexsual Personae. l Toda če je Lady Di s svojimi dobrodelnimi akcijami (npr. z obiski bolnikov z aidsom in rokovanjem z njimi) ženska, ki širi meje mainstreama v tradicionalni Britaniji, je Paglia v tradicionalno »liberalni« Ameriki ženska, ki vsesplošen feminizem postavlja na »realna« tla, na v bistvu strogo patriarhalno freudovsko raven. Le da freudovske koncepte ponazori še bolj radikalno, kar jo je tudi pripeljalo do tega, da jo nočejo razumeti celo bolj liberalni duhovi. Odličen ameriški dvomesečnik Utne Reader npr. (izhaja v Minneapolisu kot zbornik najboljših aktualnih člankov glavnih alternativnih medijev v ZDA, npr. Mother Jones, Village Voice, The Nation etc.) je v januarski oz. februarski številki v okviru naslovne teme Ali lahko moški in ženske živijo skupaj? objavil odlomek iz Pagliine Sex, Art and American Culture, ki govori o seksu in o posilstvih, zlasti ti. gang rapes v campusih. Njena teza je pač ta, da je moško (pra)slo nemogoče kontrolirati in da so študentke same krive, če so posiljene (evo vam odgovora na vprašanje, ali je Jodie Foster v Accused »kriva« ali ne). Toda Utne Reader kot maksimalno odprt in liberalen časopis je moral proti njej vseeno napisati uredniški komentar, kar sploh ni v njegovi navadi. Si lahko mislite, kaj je šele v drugih časopisih. l Z januarjem je začeli Camille Paglia pisati celostranske svetovalne kolumne v ameriški satirični mesečnik Spy. Teme so klasične, npr. dvomi bralcev o tem, ali so nehote zagrešili delikt, ki se mu reče date rape, ko so spali z intimno prijateljico. Verjetno ne zasluži toliko kot Burchillovka (100.000 funtov letno), toda tudi če bi, to ne bi bil noben škandal. Pravi škandal, Camillegate, je to, da o Paglii do sedaj v Sloveniji še nihče ni pisal, še najmanj (akademske) feministke. In ravno te bi se morale spopasti z žensko, ki trdi, da je moško uriniranje prava transcendenca, medtem ko »ženske le zmočijo tla, na katerih stojijo.« Vseeno, vse najboljše za Dan žena. l
Kakorkoli, če se za političnimi strankami in njihovimi listami marsikdaj skriva zgolj pohlep po oblasti in moči, blaginja lokalne skupnosti pa je drugotna skrb, je še slabše z »neodvisnimi« listami, kakršna je Vse za nova delovna mesta. Ti ljudje, kakor lahko razberemo iz dosedanjih javnih nastopov Romana Šumaka, hočejo takoj in poceni zemljišča za svoje podjetniške potrebe, čim nižje komunalne prispevke
 zanja , vsa dovoljenja za gradnjo in obratovanje v najkrajšem možnem času, kot delodajalci pa bi potem morda res še koga vzeli v službo, a plačali bi ga čim manj.
Z vidika učinkovitosti gospodarstva kot celote so razviti finančni trgi potrebni, saj se prek njih prenašajo prosta finančna sredstva, vlagatelji pa imajo možnost izbire; razviti kapitalski trgi so torej potrebni z makroekonomskega vidika. Pomembni pa so tudi mikroekonomsko, torej s stališča vladanja podjetjem, tako imenovanega corporate governance. Za menedžerje podjetij je dobro, da imajo nad seboj nadzornike, saj v gospodarstvu ne moremo govoriti, da bo nekdo zgolj iz lastnih nagibov družbeno koristno vodil podjetje. Pametno je, da nadzorniki nosijo tveganje; da so torej to tisti subjekti, ki so v podjetje vložili svoja sredstva - na likvidnem trgu kapitala - in
 zanja  tudi ustrezno skrbijo. Kot kažejo naše analize, je lastništvo naših podjetij še vedno zelo razpršeno. V 136 podjetjih, katerih delnice kotirajo na našem trgu vrednostnih papirjev, prvi trije njihovi lastniki v povprečju ne dosežejo niti 50 odstotkov lastništva; prvi lastnik ima v povprečju okrog 27-, drugi 13- in tretji 9-odstotni lastniški delež. To pomeni, da je prevladujoča odločitev v takem podjetju mogoča šele takrat, ko se sporazumejo trije največji delničarji. Po ekonomski teoriji razpršeno lastništvo dopolnjuje likvidni kapitalski trg. Če se menedžer obnaša oportunistično, torej neprimerno do lastnikov, lahko ti delnice prodajo. Tako nastopi nevarnost, da bodo novi lastniki zamenjali oportune menedžerje.
Ljubljana, 13. avgusta (STA) - Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je po posvetovanjih pri predsedniku republike Borutu Pahorju sporočil, da bodo v SD verjetno podprli Mira Cerarja na glasovanju za mandatarja, kar ne bo dokončno zaznamovalo vstop SD v vlado. Temu, da bi v vladi sodelovala NSi pa ne nasprotujejo, je dodal. Han pravi, da mora Slovenija čim prej dobiti novo vlado s polnimi pooblastili, saj se stvari kopičijo. Tudi zato bodo naredili vse, da čim prej dobimo mandatarja. Iz SMC so sodelujočim v pogajanjih zadnji osnutek koalicijskega sporazuma poslali v torek zvečer. Po prvem hitrem pregledu je po Hanovih besedah v sporazumu upoštevanih kar nekaj njihovih programskih izhodišč in ni težav z zadevami, ki bi zanje lahko bile izključujoče, a je še nekaj nejasnosti. Njihove strokovne službe bodo zdaj obravnavale še
 zanja  odprta vprašanja, da bo sporazum sprejemljiv za SD. Ko bodo izpilili koalicijsko pogodbo, jo bodo predstavili članstvu. Glede vladnega sodelovanja z NSi je Han povedal, da nimajo težav s sestavo vlade "iz več barv". Zanje je ključno, da bo program dela vlade tak, da bodo lahko normalno delali in da bomo še naprej imeli socialno in pravno državo. Seja DZ, na kateri bi poslanci glasovali o mandatarju - zelo verjetno bo kandidat predsednik SMC Miro Cerar -, bo morda že prihodnji petek. Han meni, da bi do takrat moral biti oblikovan okvir koalicije. Predsednik se zdaj sestaja z ZL, kasneje na pogovor prihajajo še NSi, ZaAB ter predstavnika narodnih skupnosti.
Dogodki so jezik Vesolja, pravijo modri. Prinašajo njegova sporočila in se dogajajo vsakomur izmed nas, piše Chris Prentiss v prisrčni knjižici ZEN in umetnost doživljanja sreče. Večino časa se sporočil Vesolja ne zavedamo, pravi, zato zamudimo prave priložnosti v življenju. Poziva nas: "Ozavestimo dragocena sporočila Vesolja in se zahvalimo
 zanja . Potem se bo sporazumevanje okrepilo in sporočila bodo postala vse bolj prepoznavna."
Podoben odlok je občina sprejela že leta 2000, kot pravi Vesna Juran z zavoda za varovanje narave (ZRSVN), samovoljno, tako kot tudi zdaj, saj njihov predlog ni bil usklajen z usmeritvijo zavoda, ki je pristojen za ocenjevanje škodljivih vplivov takšnih dejavnosti na okolje. Območje je najbolj pomembno z ornitološkega vidika, športni ribolov pa poteka na brežinah, kjer živijo in se prehranjujejo mnoge živali. Ribolov bi tako motil njihovo gnezditev in prehranjevanje; če bi med mrestitvijo čistili ribnike, bi lahko motili tudi dvoživke, dodaja Juranova. Vzdrževalnih oziroma obnovitvenih del odlok iz leta 1986 občini ne prepoveduje, trdi Juranova, ampak samo določa, da morajo zavod poprej zaprositi za soglasje
 zanja .
Škofja Loka - Vloga za evropske milijone je že usklajena na ministrstvu za okolje in prostor, sicer pa gre Škofja Loka v projekt z drugimi tremi občinami na loškem območju. Vrednost naložbe je blizu trideset milijonov evrov. Polovica potrebnega denarja bo iz kohezijskih sredstev Evrope, petino bo dala država, preostalo občine. Le za Škofjo Loko je projekt vreden dobrih dvajset milijonov evrov, s čimer naj bi zgradili in obnovili bi blizu 13 kilometrov kanalizacije, posodobili čistilno napravo v Škofji Loki in zgradili novo v Retečah. Pred sejo občinskega sveta je Miha Ješe, direktor Gorenjske predilnice, svetnikom razdelil gradivo s pripombami o predvidenem velikem povečanju cen za čistilno napravo, ki bo neprizanesljivo zlasti do industrijskih onesnaževalcev. Na to sta opozorila tudi svetnika Franci Feltrin in Anton Peršin. Podžupanja Mirjam Jan Blažić, ki je odgovorna za kohezijski projekt na občini, je pojasnila, da Evropska unija dopušča, da se bo na komunalne čistilne naprave v prihodnje odvajalo največ trideset odstotkov odpadnih voda iz industrije, čemur so morali v občini že prilagoditi tudi odlok o tem. Z loškim gospodarstvom so se ob sprejetju odloka o tem tudi pogovarjali in ga seznanili z dejstvom, da se bo moralo prilagoditi evropskim standardom. O ekonomsko-ekološkem kompromisu je govoril tudi Blaž Kavčič. Župan Igor Draksler pa je dodal, da morajo izpolniti evropske pogoje, če želijo dobiti denar za projekt. S tem bodo lahko gospodinjstvom omogočili sprejemljivo ceno komunalnih storitev, čeprav se bo tudi zanje v prihodnje povečala. Brez evropskega denarja pa bi morali za posodobitev komunalne infrastrukture seči globoko v občinski proračun ali iskati kake druge vire. Svetniki so investicijski program soglasno potrdili, Matej Demšar pa je opozoril še na dejstvo, da v njem niso zajeta vsa območja in naj občina tudi
 zanja  najde možnost, da občani ne bodo v neenakopravnem položaju.
je prvi del govora posvetil Slovencem po svetu. Zakaj? Med občnim zborom je pazljivo sledil poročilom, iz katerih je spoznal, da so programi Kanadskega slovenskega in s tem Svetovnega slovenskega kongresa najučinkovitejše sredstvo, kako ohraniti slovenstvo in hkrati povezovati Slovence po svetu tov kanadske slovenske mladine v z matično državo. Ta model dejavobdobju 2006-07 in projekt Slonosti je tudi najustreznejši doprivenska navzočnost v Kanadi. nos ustvarjanja skupnega slovenVprašalniki z informacijami so ali skega kulturnega prostora. Matičpa bodo na voljo po vseh slovenna država bi morala taka napreskih skupnostih od morja do
 zanja  podpirati. morja. KSK bo obSvetovni slovenski vestil z vsemi možkongres je naravnonimi sredstvi st idealna civilna rojake o CENSUS organizacija in moCANADA 2006, ki re zaobjeti sleherbo 16. maja 2006 z nega rojaka po svenamenom, da se tu, ki želi ohraniti pri štetju prijavijo svojo slovensko pokot SLOVENIANS. dobo. Ta del govora Pododbor bo vodil je bil za udeležence član glavnega odtrenutek resnega bora Stane Kranjc. razmisleka. Predsednik je tudi Gospod Peterle je poročal, da bo odbil v drugem delu bor zopet pričel izgovora na moč stdajati občasno glavaren. Naslikal je silo ’Kongresne miorganizacijo Evrosli’. KSK odbor z gosti - Lojze Peterle, dr. B. Pleskovič, ga. Barbara Sušnik, zadaj Jože Slobodnik in Juan Vasle pske zveze (EZ), ki Blagajniško poročije še vedno v nalo je nato podal blagajnik Stane Kranjc in je k po- prijavile tri osebe, ki žele sodelova- ranjanje, povezovanje in razvijanje stajanju in bo še treba nekaj časa, ročilu dodal še misel, da bi se KSK ti na srečanju. Profesor Jerry Po- svetovnega slovenstva. Izrekel je da bo dobila dokončno podobo. lotil še obsežnega dela, če bi imel nikvar, vodja programov, je nato besede zahvale KSK in čestital k Slovenci imamo, je dejal, nek občutek manjšinstva, zavedati pa podrobneje vse seznanil s projek- tako plodnemu delovanju. na voljo finančna sredstva. poslov se moramo, da so danes tudi vePredsednik nadzornega odbora ti za leto 2006-07. Pri volitvah sta Odpravnica Valentin Batič je potem navzoče bila izvoljena dva nova člana od- veleposlaništva ga. Barbara Sušnik like države v EZ manjšine. Če boobvestil, da so blagajniške knjige v bora, knjžničarka ga. Štefka Pavlin je naslovila na Kanadski slovenski mo Slovenci še intenzivneje gojili najlepšem redu, in predlagal, da se ter družbeni delavec g. Štefan kongres besede zadovoljstva in se slovensko kulturo in ustvarjali njegovo poročilo sprejme. Muhič. Ga. Milena Soršak je nato zahvalila KSK za njegovo prizade- zdravo gospodarstvo, potem se Podpredsednik dr. France Habjan obvestila in povabila vse sloven- vanje pri gradnji slovenske sku- nam ni treba bati za preživetje. Naj je nato prisotnim opisal delo ske rojake, naj podpirajo Viktorijin pnosti v Kanadi. Njene besede so omenim še dejstvo, da je Peterle upravnega odbora, da bo letos sklad, ki finančno podpira sloven- bile resnično izraz priznanja kon- dosledno uporabljal izraz EZ in ne EU. dvoje svetovnih študijskih srečanj, ske resno bolne rojake, ki za gresnemu gibanju v Kanadi. in sicer slovenskih glasbenikov iz zdravljenje nimajo posebnih fi- Gospod Valentin Batič je nato Po govoru je dr. Tone Kačinik ob predstavil evropskega poslanca, 100-letnici Gregorčičeve smrti Slovenije, zamejstva in iz sveta v nančnih sredstev. ’obeh Goricah’, od 13. do 16. sep- Kulturni del večera je bil v veliki slavnostnega govornika gospoda občutno recitiral njegovo pesem... tembra letos. Srečanje arhitektov župnijski dvorani. Program je vo- Lojzeta Peterleta. Gospod Peterle Na srce je pritisnil me Bog. Člana v Mariboru pa bo oktobra 2006. dila glavna tajnica KSK ga. Tjaša je bil sicer naprošen, da bi govoril Ljubljanske opere g. Juana Vesleta Ideja glasbenega srečanja se je ro- Škof. Po kanadski in slovenski o evropskem povezovanju, vendar in pianistko gdč. Nastazijo Žibert, dila v Torontu 2004 na cerkvenem parkirišču, v pogovoru z mladim študentom iz Vipave, ki je bil istočasno gojenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel v Gorici. V razgovoru je sproščeno dejal: Zakaj pa pri KSK oziroma SSK ne organizirate tudi vseslovenskega srečanja glasbenikov.... KSK je predlagal tajništvu SSK, naj se srečanje dogaja v obeh Goricah. Ta zasnova se je tudi organizacijsko uresničila. Po poročilu so se že