Prikazujem 1-16 od 16 konkordanc.
gar koli drugega kot za svojega moža. Naposled so sprejeli za tisti čas neverjetno rešitev – 13. maja 1906 je Marie postala izredna profesorica na Sorboni, čeprav dotlej ženske na univerzi niso poučevale, prevzela moževo mesto in nadaljevala z delom, ki sta ga skupaj začela. Ni bila vesela, vendar so ji v spominu ostale moževe besede, ko ji je nekoč rekel, da mora tisti, ki ostane sam, nadaljevati z delom, ker je še vedno zavezan znanosti. »Dragi Pierre, nenehno mislim nate, glavo mi bo razneslo in jemlje mi razum. Ne morem razumeti, kako naj živim naprej, ne da bi te videla, ne da bi se mogla nasmehniti ljubemu
 življenjskemu  tovarišu,« je pisala v svoj dnevnik v dnevih, ko je, stara štirideset let, začenjala novo življenje.
Sijajni svet, hollywoodske sanje, velika čustva so pogonska sila njene umetnosti. Hkrati je skeptična in stvarna, svoja čustva hoče imeti pod nadzorom. V intervjuju dan po zmagi, piše Süddeutsche Zeitung, je bila zadržana: pri delu, v katerem je vse preveč šarlatanov in gobezdačev, je previdnost nujna. Mednje pač ne bi hotela soditi. Zato se izogiba velikim besedam in se neredko skrije za suhim humorjem. Ognjevito brani prizore, ki jih ima za najboljše, njena okolica pa za kič. »Saj se pravi film takrat šele začne. Ne razumem, zakaj se Nemci tako bojijo takih prizorov,« pravi in se takoj obrzda. Za to, da je v filmih čustveno ne zanese, skrbi njen
 življenjski  tovariš. Odvrača jo od pretirane sladkosti in razčustvovanosti. Sad tega sodelovanja je mešanica, ki bi jo lahko opisali z besedo »nadzorovana strast«. Iz nje črpa energijo za neštete hude boje na svoji poti. Onstran tišine, njenega prvega velikega uspeha, ni v Nemčiji hotel sprva nihče financirati, tako nekomercialna se je zdela mecenom zgodba deklice, ki mora pojasnjevati in prevajati svet gluhonemim staršem, na koncu pa ji je te nenavadne odgovornosti dovolj in se upre. Gledalci so bili navdušeni in film je postal uspešnica. Tudi film Pikica in Tonček, ki je nastal iz ljubezni do otroških filmov in Ericha Kästnerja, je bil zelo uspešen, pa ji vseeno ni bilo lahko dobiti denarne podpore za Nikjer v Afriki.
Le redkim igralcem je dano, da bi tako kot Jean Marais naleteli na režiserja in pisatelja, ki bi brezpogojno spodbujal njihovo kariero in osebnost. Jean Marais, svetlolasi lepotec iz Normandije, je takega človeka našel leta 1937 v Jeanu Cocteauju. Ta mu ni bil le krušni oče, ampak tudi
 življenjski  tovariš. Kot čarovnik je ustvarjal poetične svetovne uspešnice (Orfej, Lepotica in zver) za svojega čarovniškega učenca, ki so ga občudovali moški in ženske in se mu je posrečilo tako rekoč vse, česar se je lotil. Marais je postal filmska legenda. Po Cocteaujevi smrti leta 1936 je začel pisati spomine in nastopati v gledališču, slikati in lončariti, vse z enim samim namenom: da bi se zabaval. Smrt je bila zanj le še ena pustolovščina. Umrl je 8. novembra v Vallaurisu v južni Franciji.
»Midva bova izbrala tretjo,« pravi Kazantzakisov svetnik iz Assisija
 življenjskemu  tovarišu. In takšen lok je bilo tudi pisateljevo življenje - do zadnjega napeti lok. Največje romane, ki so sinteza duhovnih tokov našega časa, je napisal v sedmem desetletju življenja. Zgledi te življenjske maksime so utelešeni tudi v drugih Kazantzakisovih junakih, ki posvetijo svoje življenje in ga darujejo bodisi za rešitev srenje bodisi za odrešitev človeštva; to so vzorci eksistenc bojujočega se človeka, da bi se otresel sebičnega jaza in se stopil z vesoljnim svetom.
Nesorazmerne reakcije na fizično nezvestobo so po eni strani odraz nerazumevanja zakramentalnosti zakonskega življenja, ko ljubosumni v svoji nevednosti mislijo, da je to, kar je predmet njihovega ljubosumja, pomembnejše in večje od zakramenta samega po drugi strani pa je to tudi taktika izogibanja pred resničnim vprašanjem zvestobe, namreč zvestobe v duhu, duhovne zvestobe, ki je edina resnična zvestoba, saj je tudi zakrament svetega zakona duhovne narave in podarja človeku duhovne darove in moči. Zelo pogosti so primeri, ko je «čisti” partner svojemu
 življenjskemu  tovarišu «zvest” v telesu, a morda povsem nezvest v duhu. Na svojega sozakonca pritiska z vrednostnimi merili, ki so navzkriž z merili duha, v imenu katerega je bil zakon zakramentalno sklenjen. A ker se to ne dogaja na spolnem področju, vsaj ne neposredno, «čisti” nima občutka, da bi bil drugemu dejansko nezvest. Prav morebitna telesna nezvestoba drugega pa «čistemu” omogoči, da z izbruhom ljubosumnosti ali celo z zahtevo po ločitvi odvrne pozornost od lastne, neprimerno težje nezvestobe v duhu, o kateri se ljudje navadno niso navajeni in pripravljeni pogovarjati, pa tudi učeča Cerkev, sama tako fiksirana na telesnost (prikriti materializem Cerkve), o tem komaj kaj ali raje sploh ne govori. Kdor bi iz tega sklepal, da skušam formulirati generalno oprostilno pismo za fizične oblike nezvestobe, ta tega odstavka ni znal ali ni hotel prav razumeti. Gre le za to, da postavimo stvari na ustrezno mesto, da jih prav razvrstimo na lestvici dobrega in prav tako na lestvici hudega.
Ozrla se je v svojo plastično skodelico, v kateri se je čaj, ki ga je za tretjino ostalo – enake rjavo rumene barve kot luže –, ohladil na temperaturo, pri kateri toplota ni več prikrivala grenkobe. Človek se utrudi od življenja brez trajne zveze, brez partnerja, ki bi si zadal nalogo, da bo potrpežljivo ločeval tvoje demonske trenutke od vsakdanjih in ti znal pokazati razliko med enimi in drugimi. Sčasoma morda začneš upati, da boš imel
 življenjskega  tovariša – in, ja, celo otroka – kljub nespornim dokazom, da so tudi otroci brezdanji, odmevajoči vodnjaki potreb, v katere izčrpane ženske, kakršna je tudi njena najboljša prijateljica Kate, brez konca in kraja mečejo pogumne kamenčke spodbude ter zaskrbljeno vlečejo na ušesa, kdaj bodo zaslišale pljusk, ki pa ga ni od nikoder.
In če nam je veliki večini takšna ogroženost statistično daleč, nas druge vrste ogroženost spremlja na vsakem koraku: smo namreč nekakšni statisti na elektronskih razglednicah naše dežele pa še tega ne vemo, kdaj naj se nasmehnemo in si popravimo frizuro, ker nas kamere zdaj snemajo že na vsakem koraku. V navalu navdušenja nad hitrim prijetjem storilca namreč pozabljamo, da se utegne kateri ali katera izmed nas peljati ali sprehoditi mimo iste ali katere druge kamere. In kje je tu problem? Če se sprehodimo ali peljemo sami in če
 življenjskemu  tovarišu ali šefu, denimo, nismo rekli, da smo službeno na drugem koncu mesta, potem je prav, sicer pa...
Kranj, 21. januarja - "Vsi, ki iščete partnerja, pokličite Afrodito, ženitno posredovalnico v Kranju, ki je edina specializirana za kmečke ljudi. Za dekleta brezplačno," je oglas, ki ga pogosto zasledimo v Kmečkem glasu, v Slovenskih brazdah in v drugih časopisih, ki jih berejo predvsem kmečki ljudje. Ne le radovednost, ampak predvsem problematika, ki se kot osamljenost kaže tudi na številnih gorenjskih kmetijah, nas je gnala na Planino 3, kjer ima sedež Afrodita in kjer socialna delavka Zdenka Gradišnik že peto leto "rešuje" kmetije iz brezperspektivnosti ali morebiti celo iz propada. Dobri poznavalci razmer namreč vedo, da so na kmetijah poleg gospodarskih tudi veliki socialni problemi, ki se kažejo v osamljenosti (na desetine in stotine slovenskih kmetij čaka na mlade, ženske roke), v alkoholizmu, v nasprotjih med starejšim in mlajšim rodom, v tem, da ni videti naslednika...Ko so na nedavnem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu razpravljali o uresničevanju ekosocialnega koncepta razvoja kmetijstva v Sloveniji, je dr. Emil Erjavec med drugim dejal, da je morda prav iskanje
 življenjskega  tovariša ter naslednika veliko pomembnejše kot gradnja novega hleva ali nakup mehanizacije.
»John zdaj večji del svojega časa skrbi za moja posestva, tako da meni tega ni treba delati. Postala sva tesna prijatelja in je moj
 življenjski  tovariš, kar je odlično, saj nočem živeti sam.«
Od čustvenega razvoja v otroštvu je odvisno človekovo vedenje v vsem življenju. Prav čusvtven razvoj ga namreč usmerja -- pod vplivom stresa ali bolečine pa tudi žene -- k določenim odločitvam in odvrača od drugih; določa njegovo vedenje in odzive v različnih situacijah; veliko vlogo ima pri podzavestnem vnaprejšnjem določanju partnerja, ki ga izbere. Toda tudi tega partnerja,
 življenjskega  tovariša, so ustvarili in izoblikovali družina, okolje, vzgoja in življenjske izkušnje; k ustvarjanju skupne zveze med dvema pripomorejo torej tudi vzgibi, ki izvirajo iz njunega najglobljega otroštva. Skupno življenje dveh ljudi v intimni zvezi je goščava zapletenih medsebojnih vplivov, rast in spreminjanje vsakega posebej pa mora nekako omogočiti rojstvo, razvoj in življenje posebne celote -- para.
B. M. iz Dekanov in podjetje Inka d.d. Koper je s tem oškodoval skupaj za 100 tisočakov. (sv)Peter Jančič je brez vsakega vzroka je zabodel sestrinega
 življenjskega  tovariša
»Dragi Pierre, nenehno mislim nate, glavo mi bo razneslo in jemlje mi razum. Ne morem razumeti, kako naj živim naprej, ne da bi te videla, ne da bi se mogla nasmehniti ljubemu
 življenjskemu  tovarišu,« je še zapisala slavna vdova, kakor so jo poimenovali mediji, ki svoje bolečine svetu nikoli ni pokazala. Vendar ni imela izbire; spet je morala garati, da je lahko z eno plačo preživela otroka in tasta, ki je živel z njo.
Bik ali bikica vas bo oboževala vsaj še do mlaja v tem znamenju 8. maja, ker pa bo težaven aspekt z Neptunom, bo prišlo do zmede, slabe volje in razočaranja. Ne sprejemajte prenagljenih odločitev, ker vam potem ne bo nič lažje. Svojo napetost sprostite z divjanjem po naravi. Tam boste lahko spoznali novega
 življenjskega  tovariša in soborca pri raznih podvigih, pozneje pa tak odnos lahko preraste v seksualno partnerstvo. Ribi, škorpijon, rak, morda oven se bodo prijetno počutili v vaši družbi, posebno če boste potrebovali pomoč pri praktičnem delu!
Ko se je Strgarjevi nabralo že veliko predmetov, zraven pa je nastajala še vedno večja zbirka predmetov iz prve svetovne vojne, ki jih je večinoma zbral njen
 življenjski  tovariš Ivo Cotič, sta – kar je bilo precej zapleteno – najela Lukčevo hišo na Kambreškem. Tukaj sta uredila vse prostore in jih opremila s predmeti, ki so očiščeni in popravljeni dobili svoje novo mesto, tako da lahko komurkoli, ki jih obišče, pripovedujejo o starih časih. V pritličju je postavljena stara gostilna, v prvem nadstropju pa razstava vojaških ostankov. Sicer pa so tudi drugi prostori, npr. kuhinja, opremljeni tako, kot so bili, še preden so se gospodinje tudi po vaseh opremile s plinskimi štedilniki.
Jasno je torej, da merilo človeka ni zgolj izobrazba. Posebno se moramo tega zavedati pri izboru
 življenjskega  tovariša, kjer so praviloma pomembnejše druge poteze njegove osebnosti, zlasti tiste, ki nam odgovarjajo na vprašanje, kakšen je kot človek, k čemu teži, kaj zmore, kakšne so njegove življenjske vrednote in cilji. Pomembna je seveda tudi določena skladnost teh potez med obema partnerjema.
MARIBOR, 27. - Nenadoma je vzrojil in začel razbijati, potem pa je zabodel tistega, ki ga je prišel prijateljsko mirit. Preteklo soboto so v zelo skromnem okolju hiše Slatinski dol 2 (pri Zgornji Kungoti) koline minevale povsem mirno; v kuhinji so delali Jančičeva mati, njen 29-letni sin Peter in njegova sestra, v preddverju pa so bili poleg 34-letnega mesarja Stjepana G. še Petrov starejši brat in 48-letni Hendrih Vajngerl iz Svečine,
 življenjski  tovariš Petrove sestre. Hendrih je prinesel s seboj vino, ki je - kot vse kaže - sprožilo neke Petrove usodne notranje silnice.