Prikazujem 1-20 od 50.957 konkordanc.
V polfinalu se je namreč 25-letni Pragerčan pomeril s Halidom Ranico iz
 Bosne  in Hercegovine. Čeprav je bil slovenski boksar veliko boljši od nasprotnika, so sodniki na veliko začudenje vseh v nabito polni dvorani zmago s 3:2 vendarle pripisali Ranici.
Sarajevo - V nadaljevanju balkanske turneje je ameriški veleposlanik v Združenih narodih Richard Holbrooke, potem ko se je udeležil seje predsedstva BiH, izjavil, da je navdušen nad novim duhom sodelovanja v Bosni, saj zbuja upanje za vzpostavitev miru na Kosovu.
 Bosna  in Hercegovina ni več razkosana država, je dejal Holbrooke, ki mu je tričlansko predsedstvo BiH podelilo listino hvaležnosti.
Sivi kamion rdeče barve, srbsko-nemško-slovenska romantična komedija, ki jo sedaj predvajajo po slovenskih kinodvoranah, je zgodba o zadnjih dneh miru v bivši Jugoslaviji leta 1991. Usoda na poti skozi
 Bosno  združi barvno slepega tovornjakarja Ratka in beograjsko dekle Suzano, ki je ponesreči zanosila in se odloči, da bo dni do splava preživela na morju. Simpatičen in nepretenciozen film, ki je za nas Slovence poseben po tem, da gre za filmsko koprodukcijo.
10. V času, ko je tožnik delal v poslovni enoti slovenskega delodajalca v Sarajevu, so se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačevali pri ustreznem zavodu v
 Bosni  in Hercegovini, v skladu z določbami Zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo). Potem, ko je tožnik prispel v Slovenijo in tu nadaljeval z delovnim razmerjem pri (istem) slovenskem delodajalcu, bi se morali prispevki plačevati v korist tožene stranke. Vendar vprašanje ali so se oziroma točneje, od kdaj se dejansko so, za ugotovitev obstoja zavarovalnega razmerja ni bistveno. Po ZPIZ92 se je namreč čas, prebit v delovnem razmerju, upošteval v zavarovalno dobo, ne glede na to, ali so bili zanjo plačani prispevki ali ne. Šele od 1. 1. 2000 dalje je po izrecni določbi 191. člena ZPIZ-1 plačilo prispevkov predpisano kot pogoj za vštevanje določenega obdobja v zavarovalno dobo.
"Akcija ima več namenov, osnovni pa je pomoč žrtvam min v
 Bosni . Pred tremi leti sem bil namreč na mednarodnem pop festivalu Forte v Sarajevu in prvikrat prišel v stik z otroki, ki so bili žrtve min. Prizor je bil eden tistih, ki jih ne moreš zbrisati iz spomina: triletni malčki brez rok, nog so na invalidskih vozičkih beračili po ulici. Ko sem nato domačina vprašal, kje so naleteli na mine, je povsem mirno odgovoril, da so se neprevidno igrali in zašli na še miniran travnik. Očitno je bil dovolj samo en napačen korak, da je otroštvo zavilo v ulico groze. Prizor me je ganil do te mere, da sem začel razmišljati, koliko lahko spremenim njihov položaj. Rodila se je zamisel o dobrodelnem projektu Zdravljica miru in dokončno zaživela s predstavitvijo paradne pesmi Beli golob. Osnovni je poziv, da stopimo iz množice in pomagamo ter hkrati opozorimo na srhljivko, ki niti po naključju ni podobna srečnemu otroštvu in ki se dogaja nedaleč v naši neposredni bližini. Drugi namen je internacionalizirati slovenski pop in promovirati Slovenijo v tujini tudi z vidika človekoljubnosti."
LOGATEC Kompleks logaških vojašnic, ki je do zdaj deset let propadal, se bo kmalu spremenil v tekaško-biatlonski center s strelišči. Če bo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, ki je pred pol leta presenetljivo in na hitro z ministrstvom za obrambo podpisala pogodbo o najemu kompleksa, našla rešitev za nemalo težav. Potrebovali bi namreč sistemski vir financiranja, nedavno pa so ugotovili tudi, da vojašnice sploh niso vrisane v občinskih prostorskih načrtih. Začetek pogovorov med občino in državo sega v leto 1996, ko je usposabljanje za prvo slovensko misijo v
 Bosni  zaključil zadnji vojak. Na občini so takrat razmišljali, da bi ustanovili tako imenovano butično srednjo šolo, kjer bi se v enem oddelku dijaki usposabljali za različne poklice. Toda država takrat vojašnice ni hotela prodati in je kompleks propadal vse do lani, ko so na obrambnem ministrstvu najprej obelodanili, da bodo vojašnice prodali, nato pa so del 20 hektarjev velikega kompleksa odstopili ministrstvu za delo.
Srečni smo, da smo spet doma, vendar upamo, da bomo še kdaj videli prijatelje, s katerimi smo v štirinajstih dneh delili vse dobre in slabe stvari. Spomini sežejo nazaj v čas, ko smo se vsi polni pričakovanja usedli v kombi pred Mladinskim centrom Brežice, ki nas je popeljal v Avstrijo, v majhno mestece blizu Dunaja, na delovni tabor. Tam nas je čakala stena waldorfske šole, da smo jo po željah tamkajšnjih učiteljev in učencev porisali in pobarvali skupaj z udeleženci iz
 Bosne  in Hercegovine, Hrvaške, Italije in Avstrije. Uspelo nam je. Zahvaljujemo se Mladinskemu centru Brežice, ker nam je omogočil nepozabnih štirinajst dni.
Tudi politika Hrvaške ni bila veliko boljša. Hrvaški policijski čolni so redno vstopali v sporni “trikotnik” morja, ki si ga v Piranskem zalivu in južno od njega prisvajata obe državi, in privajali slovenske ribiče. Hrvaška načel, ki jih je zagovarjala na svojih južnih mejah, ni želela uporabiti na svoji severni meji. Na jugu, z
 Bosno , Hrvaško in Srbijo, je Hrvaška želela mejo, kot je zapisana v katastrih, na severu pa mejo, kot se je "de facto" ustvarila z nadzorom hrvaške policije v slovenskih delih občine Piran. Tu Hrvaška ravna enostransko in nenačelno, saj občini Piran formalno pripadajo tudi Škrile, Bužini, Mlini in Škodelini. Sklepi Badinterjeve komisije, ki jih upoštevata tako Hrvaška kot Slovenija, pa nikjer ne govorijo o tem, da bi imele nove države pravico do zasedbe ozemelj, ki niso deli njihovih občin, pa čeprav so jih in jih še zmeraj dejansko nadzorujejo. To je povsem razvidno tudi iz najnovejšega incidenta na hrvaško-jugoslovanski meji. Tam Hrvaška želi v katastrih zapisano ozemlje, ki je po spremembi rečnih strug ostalo na jugoslovanski strani. Prekucništvo hrvaške zunanje politike je opaziti tudi v večkrat ponujenih koncesijah, v katerih je Sloveniji najprej ponujala dve tretjini Piranskega zaliva, nato pa se je znova vračala na svoja prvotna izhodišča o delitvi Piranskega zaliva na polovici. S tem je hrvaška politika uspešno prekršila temeljno pravilo diplomatskih pogajanj, po katerem “ni mogoče umakniti koncesije, v katero si že privolil”. Hrvaška je od leta 1995 pa vse do letos vztrajno zavračala tudi vse predloge, ki jih je dal ameriški obrambni minister William Perry, in bila redna kršiteljica že podpisanih meddržavnih pogodb s Slovenijo. To velja tudi glede iskrenosti hrvaškega predloga o razdelitvi Piranskega zaliva po načelu "črte enake sredine", v katerem je Hrvaška obljubljala Sloveniji “neškodljiv prehod”, ki ga že tako ali tako zagotavljajo mednarodne konvencije in ga lahko Hrvaška enostransko suspendira, kadarkoli to želi.
Zanimiv trg za Etine izdelke je po ukinitvi protekcionistične politike Hrvaška, zadovoljni so s prodajo na Kosovem in v
 Bosni , kjer se pojavljajo v verigah Mercatorja, ki je tudi večinski (98%) lastnik Ete. Ob tem direktor izrazi zadovoljstvo s prodajo Mercatorju (še vedno proizvajajo tudi izdelke za blagovno znamko Mercator), ki ga pohvali, da ima od vseh slovenskih trgovcev največji posluh za slovenske proizvajalce, njihovi ponudbi namreč zagotavlja plasma.
Laščani so letos z Duščakom in Jurakom "okrepili" oba najhujša domača tekmeca, toda trener Predrag Kruščić se ne obremenjuje z reprezentančnim branilcem. "Svojo normo košev bo dosegel, bolj pomemben bo odstotek zadetih metov. V derbijih običajno odločajo uvodne minute, kar je nazorno pokazala lanska sezona. Če bomo enakovredni, potem bo vse odprto do zadnjih sekund," pravi trener, ki spet lahko računa na Popovića, zato pa je po vrnitvi iz Belgije drugi strelec lige Goodyear Weaks zaradi nenehnih težav s želodcem več časa preživel pri zdravnikih kot v dvorani. Zmagi proti
 Bosni  in na štartu Ulebovega pokala v Oostendeju nista spremenili odločitve vodstva košarkarjev Pivovarne Laško o prekinitvi pogodbe z Zvonimirjem Kovačevićem. Hrvaški branilec je do prihoda v Tri lilije igral samo v drugi nemški in hrvaški ligi ter je pokazal premalo (povprečja 10 minut, ena točka in skoraj dve izgubljeni žogi), da bi bil lahko okrepitev. Po njegovem odhodu v Laškem ne bodo iskali novega igralca. Naš tip: 1, 2.
Jugoslovanski košarkar Vlade Divac (na sliki desno), član moštva Sacramento Kings v profesionalni ligi NBA, je sklenil, da ne bo več igral za reprezentanco Jugoslavije. Večina igralcev moje generacije se je že poslovila od reprezentance in mislim, da je prav, da to storim tudi jaz. Svežim silam moramo dovoliti in omogočiti, da dosežejo tisto, kar smo mi dosegli v preteklosti. Mislim, da je sedanji igralski kader tega sposoben, je po pogovoru s selektorjem Svetislavom Pešićem izjavil 33-letni Divac. V ligi NBA Divac igra že 12 let, z reprezentanco Jugoslavije pa je osvojil tudi naslova evropskega in svetovnega prvaka ter srebrno kolajno na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti. Njegova zbirka lovorik bi lahko bila še bogatejša, če sankcije OZN zaradi vojne v
 Bosni  in Hercegovini ne bi jugoslovanski izbrani vrsti prepovedale nastopov za skoraj tri leta. Divac in Predrag Danilović sta zdaj skupaj na čelu beograjskega Partizana, njunega nekdanjega kluba.
Ljubljana, 29. oktobra (STA) - Slovenijo so to leto zaznamovale številne ujme, kot so žled in poplave, za kar je Rdeči križ Slovenije (RKS) iz sklada solidarnosti do novembra namenil 240.000 evrov oz. skupaj okoli milijon evrov. RKS bo danes nakazal prvih 100.000 evrov devetim območnim združenjem za pomoč 102 družinam, ki so v minulih poplavah utrpele hude posledice. Kot je danes na novinarski konferenci povedal Boris Plavšič iz RKS, na RKS do 15. novembra pričakujejo vloge za pomoč. Ta znaša med 500 in 2500 evrov. RKS je sicer v tem letu z izvajanjem vseslovenskih humanitarnih akcij za pomoč prizadetim prebivalcem zaradi naravnih nesreč skupno zbrala okoli milijon evrov. Za odpravo posledic naravnih nesreč prizadetim prebivalcem v Sloveniji so namenili skoraj pol milijona evrov, v
 Bosni  in Hercegovini ter Srbiji pa 410.000 evrov. O vlogi naše največje humanitarne organizacije pri naravnih nesrečah je spregovoril poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Izpostavil je, da je RKS kot nosilec javnih pooblastil za prvo pomoč in za pripravljenost ter ukrepanje ob nesrečah, zelo pomemben člen. Sicer je v vseh teh dogodkih, ob žledu in poplavah septembra in oktobra, po njegovih besedah sodelovalo več kot 50.000 gasilcev in 7000 pripadnikov Slovenske vojske ter več kot 2500 tujih reševalcev. Pri tem je sodelovalo tudi večje število policistov in nekaj humanitarnih organizacij, predvsem RKS in Slovenska karitas. "Ti dve dopolnjujeta naše poslanstvo in s svojim poslanstvom zaključijo to dejanje v korist prebivalcev," pravi Šestan. Predsednik RKS Franc Košir je predstavil Teden solidarnosti RKS, ki tradicionalno poteka vsako leto od 1. do 7. novembra, in je namenjen zbiranju sredstev za nujno pomoč ljudem ob naravnih in drugih nesrečah. Do 7. novembra bodo tako na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije in na vseh železniških in avtobusnih postajah v prodaji doplačilne znamke v vrednosti 17 centov. Poudaril je, da je solidarnost v Sloveniji še globoko zakoreninjena, in pozval podjetja, naj ne odlašajo in naj v tem tednu odpošljejo čim več pošiljk. Poraba sredstev, zbranih v tednu solidarnosti, je strogo namenska, zatrjuje Košir in dodaja, da so lani v tem tednu s prodajo doplačilnih znamk in vozovnic zbrali 323.000 evrov. Kot je še dejal, se sredstva stekajo v sklad solidarnosti RKS in so strogo namenjena ljudem v stiski oz. takojšnji pomoči posameznikom in družinam ob naravnih in drugih nesrečah (požari, poplave, plazovi in drugo).
33-letni Jelišič je odgovoren za poboj več ljudi v taborišču pri Brčkem na severu BiH. Jelišič, ki je imel tedaj le 23 let, si je celo sam nadel vzdevek "srbski Adolf iz
 Bosne ", pogosto pa se je tudi hvalil, da je še pred "jutranjo kavo" vsak dan pobil od 20 do 30 ljudi.
Prvi sin, Janez Žemva Johann Schemua, baron, pehotni general, je bil rojen 21. septembra 1850 v Celovcu na Koroškem. Po vojaški realki je že z devetnajstimi leti (1869) končal vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu in bil kot poročnik postavljen na svojo prvo poveljniško dolžnost v 7. pehotnem polku. Zgodaj, že 1877, pa je končal še Vojno šolo in kot generalštabni častnik vse do čina polkovnika opravljal odgovorne dolžnosti v GŠ (o tem pričajo perorisbe, saj je bil v vodstvu manevrov). Bil je tudi povzdignjen v plemiški stan. Dne 1. novembra 1889 je bil povišan v čin generalmajorja in imenovan za poveljnika 7. planinske brigade, s katero je sodeloval pri okupaciji
 Bosne  in Hercegovine. Leta 1904 je postal poveljnik 31. divizije v Mostarju. Nato je bil premeščen v Innsbruck na Tirolsko, kjer je bil 16. marca 1909 postavljen za poveljnika korpusa in obenem poveljnika domobranstva na Tirolskem in Vorarlbergu. Dne 1. maja 1909 je bil povišan v Feldmarschalleutnanta feldmaršal poročnika, kmalu zatem, 1. novembra 1909, pa v pehotnega generala. Zaslužen je za organizacijo gorskega bojevanja in za uspešno obrambo Tirolske. Zaradi zdravstvenih razlogov se je 24. maja 1912 upokojil. Umrl je 29. aprila 1919 v Innsbrucku, kjer je tudi pokopan. Družinsko stanje ni znano.
«Bistveno drugačno kot na Kosovu. Glede varnosti bo bolje kot na Kosovu, zahtevnost dela pa bo večja. V Bosni ne bom imel policijskih pooblastil, delal bom kot svetovalec na področju notranje zaščite v policijski upravi v Banjaluki. Izkušnje s tega področja imam še iz časov, ko sem bil komandir, pa tudi kot prometni inšpektor pogosto dajem mnenja, ko gre za domnevno negativna ravnanja policistov v prometu. Misija v
 Bosni  ima več ciljev: razvoj in depolitizacija bosanske policije, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, notranja zaščita, notranja zaščita, policijski administrativni program, javni red in varnost, zelo pomembna naloga pa je tudi organizacija mejne policije.“
V zadnjem obdobju je v vzponu trgovanje z vrednostnimi papirji iz Srbije ter
 Bosne  in Hercegovine. Kot ocenjuje Goran Dolenc, vodja trgovanja s tujimi vrednostnimi papirji, je GBD eden največjih slovenskih igralcev na trgih vrednostnih papirjev na območju nekdanje Jugoslavije.
nZAGREB - Vodja hrvaške uprave za kontrolo poletov Dražen Ramljak je novinarju Večernjega lista povedal, da ima hrvaška ponudba za ureditev centra za nadzor poletov za srednjo Evropo po neuradnih podatkih največ možnosti. Iz takšnega centra bi nadzorovali letalske polete v višini nad 9000 metrov nad Avstrijo,
 Bosno  in Hercegovino, Češko, severovzhodnim delom Italije, Madžarsko, Slovaško, Slovenijo in Hrvaško. Tak center pa bi imeli radi v vseh omenjenih državah, le v Bosni in Hercegovini so se mu odpovedali.
Tudi v pritličju Mercatorjeve poslovne stavbe v Ljubljani že več let organizirajo razstave različnih umetniških del. Lani so razstavljali slike Rudija Skočirja, Mire Ličen Krmpotić, Igorja Banfija, Janeza Kovačiča, Hermana Gvardjančiča, Nusrete Pašić iz
 Bosne  in Hercegovine, Milete Prodanović iz Srbije in Zlatana Vrkljana s Hrvaške ter slike in grafike Franceta Miheliča. Lahko ste si ogledali tudi dela kiparke Mojce Smerdu in kiparja Mirsada Begića. Letos pa so v Mercatorjevi galeriji razstavljali Miha Maleš (slike, risbe in grafike), Tomaž Gorjup (slike), Milan Konjović iz Srbije (slike), Frane Kršinić s Hrvaške (skulpture), Karel Pečko (slike in grafike), Tomo Vran (slike) in Lojze Logar (slike).
Družba Istrabenz Energetski sistemi je začela ta mesec v
 Bosni  in Hercegovini graditi prvo od šestih malih hidroelektrarn, ki bodo z električno energijo oskrbovale dolino reke Fojnice. Hkrati nameravajo postaviti tudi polnilnice naravne mineralne vode. Za izkoriščanje virov pitne vode so že pridobili tridesetletno koncesijo.
Dvorana Pionir je pripravljena na začetek finalnega turnirja osmerice, ki bo v taki obliki na sporedu prvič. Danes se bosta pomerila naslednja para: Hemofarm -
 Bosna  (17) in nato še Partizan - Zadar (20). Zmaji bodo danes počivali in se pripravljali na Reflex, s katerim se bodo pomerili jutri ob 17. uri, medtem ko bo tekma med Crveno zvezdo in Cibono ob 20. uri.