Prikazujem 21-40 od 50.957 konkordanc.
Italija se zaveda, da ni vojaška sila, vendar je med najbolj gospodarsko razvitimi državami na svetu. Njen geopolitični cilj na Balkanu je, da z lastnim posredovanjem celotni Balkan integrira v jugovzhodno Evropo. Pri tem projektu naj bi najvažnejšo vlogo igrala italijanska majhna in srednja podjetja. Italijani so že leta 1996 sprožili pobudo "Evroslavije", ki je temeljila na predpostavki miru v
 Bosni  in integraciji tega prostora na podlagi treh osi v Evroslaviji. V zadnjem času pa so strategijo Evroslavije dopolnili s strategijo za jadranski Balkan, ki gradi na stabilni Jugoslaviji in utrditvi sedmih regij, ki so po njihovi oceni nastale na tleh bivše Jugoslavije, ne glede na sedanje meje.
Vse to bo treba upoštevati pri ameriških prizadevanjih v
 Bosni  in tudi v zvezi z drugimi območnimi krizami, ne nazadnje tudi ko gre za Blairova prizadevanja za ureditev razmer na Severnem Irskem oziroma za sedanja skupna prizadevanja, da bi opravili s Sadamom Huseinom, ki je najhujša grožnja stabilnosti na strateško tako pomembnem območju, kot je Bližnji vzhod.
AUTE LAMPE PRI ŽUPANU - Veliki prijatelj Novega mesta Aute Lampe (na sliki desno) iz Langenhagna je v petek obiskal Novo mesto in kot ponavadi pripeljal pomoč za novomeške begunce iz
 Bosne  in Hercegovine. Sprejel ga je novomeški župan Franci Koncilija, ki je gostu razkazal tudi gradbišče velodroma v Češči vasi. Aute Lampe je bil namreč leta 1939 nemški državni prvak v cestni vožnji, do nesreče pa je uspešno nastopal tudi na velodromu. Aute Lampe je županu ob tej priložnosti podaril maketo pravega dirkalnega kolesa.
Naključje ali ne, toda vsi Srbi, kjerkoli že živijo na tako imenovanih "teh prostorih", kot se po novem reče vsem državam, v katerih živi ta narod (najmanj "od Niša do Drniša i Bora do Crnog mora"), bodo to jesen množično hodili na volitve. Za te je znano, da jim vsaj zakonitosti ni mogoče očitati, saj se že nekaj časa z njimi ukvarjajo predvsem sodišča, kar po beograjskem tolmačenju pomeni, da tako pravno čistih in pravičnih volitev ni nikjer drugje na svetu. Že izide prejšnjih, lokalnih volitev so na koncu določala sodišča, ki so najprej razglasila stoodstotno kot solza čisto zmago socialistov, potem pa so razveljavila volilne izide v več kot tretjini srbskih mest, kjer je zmagala opozicija. Zdaj so sodišča, in to ne katerakoli, ampak ustavna, vpletena v nove, parlamentarne volitve, še preden so se začele, kar pomeni, da bodo pravno nedvomno najbolj čiste volitve na svetu v novejši zgodovini sveta in širše. Edini problem je, še posebno za opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se strašno radi udeležujejo srbskih volitev, saj zabave in dobre hrane res ne manjka, da še ni povsem jasno kdo, kdaj in zakaj bo volil, a bodo srbska sodišča to že pravočasno uredila, če lahko verjamemo tradiciji. Ni povsem, jasno, denimo, kako je z veljavnostjo volitev, če se v ožji Srbiji del opozicije odloči za bojkot zaradi neenakopravnega položaja v predvolilni kampanji in če milijon in pol prebivalcev Srbije (Albanci na Kosovu) kolektivno zavrne sveto pravico in dolžnost. Volitve bodo tudi v Črni gori, toda tam ni jasno, ali bosta kandidata socialistov dva ali samo eden. Črnogorci pravijo, da bo to Milo Đukanović, jugoslovansko ustavno sodišče, kot da Črna gora ne bi imela svojega!, pa pravi, da tudi Momirju Bulatoviću morajo omogočiti, da se bori za predsedniški položaj, čeprav ga večina v njegovi stranki ne mara. Bojda bodo volili tudi Srbi v
 Bosni  in Hercegovini. Eni na lokalnih volitvah, ki si jih svet tako srčno želi, večina Srbov pa zavrača, drugi za razpuščeni parlament, ki na Palah še naprej deluje, ker je ustavno sodiše po tepežu enega izmed njegovih članov hitro in soglasno ugotovilo, da razpustitev ni zakonita, v Banjaluki pa tega ne priznajo (ne parlamenta ne sodišča), tretji bodo volili novega predsednika Republike srbske, ker je razpuščeni parlament odstavil predsednico taiste republike, četrti pa naj bi volili novega člana predsedstva (namesto Krajišnika) BiH, ker je dosedanji po prepričanju Sarajeva nekooperativen. Vsaj eno pa je že znano: poročilo mednarodnih opazovalcev. "Volitve so bile 'korektne', v okviru zakona, ne pa tudi povsem fer, manjše napake pa niso vplivale na končne izide. Z veseljem se bomo udeležili novih volitev."
Seveda pa bi bil konec Jugoslavije učinkovito protivojno sredstvo le, če bi mednarodna javnost poleg Slovenije in Hrvaške priznala tudi
 Bosno  in Makedonijo: s tem bi »kooperativnim republikam« omogočili hitrejšo integracijo v Evropo, hkrati pa bi osamili Srbijo, ki bi se morala nenadoma boriti za mednarodno priznanje. Ta strategija bi bila morda uspešna zato, ker velikosrbski politiki še zdaleč ni vseeno, kaj si svet misli o njej, saj bi sicer že zdavnaj odstavila Anteja Markovića, ki je pod očitno ameriško zaščito - le da bi s tovrstno osamitveno politiko Srbiji namesto balkanskih Ivanov brez zemlje lahko vsilili tudi spoštovanje človekovih pravic. Drugače povedano, če se ZDA in del Evrope nočeta sprijazniti z razpadom Jugoslavije, tega ne počneta zato, ker bi se bala, da se bo zaradi tega vojna še bolj razdivjala, saj je nasprotno jasno, da bo nepriznavanje Slovenije in Hrvaške še bolj ohrabrilo velikosrbsko ekspanzijo: Jugoslavijo skušajo ohraniti zato, ker mislijo, da je to v njihovem interesu. Bizarnost Markovićeve usode je zato zgolj zunanje znamenje dejstva, da na Balkanu ni nihče več gospodar svoje usode.
Kranjčanka Špela Knoll, diplomirana glasbenica oboistka, sicer študentka za Slovenijo nekoliko nenavadnega, v svetu pa uveljavljenega, podiplomskega študija glasbene terapije na univerzi v Cambridgeu se konec tedna odpravlja v Bosno in Hercegovino. Uspešen študij bo dopolnjevala v projektu Evropskega združenja študentov glasbene terapije, kjer bo prihodnje tri tedne preživela v Mostarju med vojnimi sirotami. Otrokom, ki imajo zaradi vojne in izgube družin težave z izražanjem čustev, se bodo približali skozi glasbo. Z igranjem na različne inštrumente, petjem, plesom, gibom bodo ti otroci lažje izražali svoja čustva. Špela, ki je bila kot edina Slovenka izbrana v skupino osmih študentov prostovoljcev, ki bodo delovali v tem humanitarnem projektu
 Bosni , za to vse ljudi dobre volje naproša za finančno pomoč oziroma sponzorstvo. Dosegljiva je na elektronskem naslovu spelaknoll@email.si in telefonski številki 031/334 521. Vsem darovalcem bo hvaležna. Kot je še povedala, jo jeseni čaka še štiri mesece študija v Cambridgeu, kasneje pa bi se rada zaposlila v kakšni od humanitarnih organizacij kot strokovnjakinja za področje glasbene terapije.
Gea je ob koncu lanskega leta imela nekaj manj kot 46 milijonov tolarjev bilančnega dobička, delničarji pa so na predlog uprave in nadzornega sveta v četrtek sklenili, da bodo o njem odločili v naslednjih poslovnih letih. Družba je lani s prodajo ustvarila 4,2 milijarde tolarjev prihodkov, njen čisti dobiček pa je znašal nekaj manj kot 23 milijonov tolarjev. Za lansko poslovanje je bilo značilno tudi povečanje prodaje na domačem trgu in dodane vrednosti na zaposlenega. Izvoz je predstavljal dobro desetino celotne prodaje. V
 Bosni  in Hercegovini so odprli skupno proizvodno in prodajno podjetje, prodajo specialnih olj pa so razširili tudi na nemški trg.
- DOLOMITSKA IZJAVA: "MED TITOVIMI POLITIČNIMI MA-NEVRI JESENI 1942 JE ŠE POSEBEJ ZNAČILEN POSKUS, V KATEREM JE SKUŠAL OKREPITI SVOJ NEPOSREDNI NADZOR TUDI NAD SLOVENSKIM ODPORNIŠKIM GIBANJEM. V NJEM SO SE KOMUNISTI POLASTILI VSEH VZVODOV OBLASTI, TODA ČEPRAV SO BILI MOČNI V IDEOLOŠKEM POGLEDU, NISO BILI SPOSOBNI, DA BI NAŠLI USTREZNE VOJAŠKE VODITELJE. TITO SE JE ZATO OD-LOČIL, DA POŠLJE V SLOVENIJO ARSO JOVANOVIČA... TA ČRNO-GORSKI NACIONALIST OZKIH OBZORIJ IN SKROMNE DIPLOMATSKE SPRETNOSTI JE TAKOJ PO SVOJEM PRIHODU RANIL OBČUTLJIVOST SLOVENCEV, KI SO BILI PONOSNI NA SVOJO VOJAŠKO SAMO-STOJNOST: ŽE PO NEKAJ MESECIH, APRILA 1943, SE JE MORAL S SVOJIMI SODELAVCI VRNITI V
 BOSNO , ZA SABO PA JE PUSTIL VRSTO POLEMIK IN ZAMER, KI SO NAPOVEDOVALE, KAKO TEŽKO BO TUDI V BODOČI SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI URESNIČITI NA-ČELO 'BRATSTVA IN ENOTNOSTI', S KATERIM SO SE PARTIZANI PONAŠALI. DA BI OMILILI NAPETOST Z VRHOVNIM ŠTABOM, DO KATERE JE PRIŠLO ZARADI TEGA ZAPLETA, JE SKUŠAL KARDELJ VSAJ NA ORGANIZACIJSKI RAVNI IZENAČITI SLOVENSKO ODPORNIŠKO GIBANJE S TISTIM NA JUGU. OD TOD ODLOČITEV, DA POTISNE KATOLIŠKE IN LIBERALNE SILE ZNOTRAJ OF NA ROB POLITIČNEGA DOGAJANJA, ODLOČITEV, KI JO JE ŠE KREPIL OBČUTEK OGROŽE-NOSTI OD ZAČETKA LETA 1943... NAMREČ, DA SE ZAVEZNIKI IZKRCAJO NA JUGU EVROPE... JUGOSLOVANSKI KOMUNISTI SO SE BALI, DA SE BODO MORALI VSAK TRENUTEK SOOČITI S FORMALNO PRIJATELJSKIMI, A IDEOLOŠKO NASPROTNIMI ČETAMI, KI BODO POTEGNILE ZA SEBOJ KMEČKE IN MEŠČANSKE KROGE ZNOTRAJ IN ZUNAJ ODPORNIŠKEGA GIBANJA. DA BI SE IZOGNILI TEJ NEVARNOSTI, KI BI JIH OROPALA SADOV NJIHOVEGA DOTEDA-NJEGA DELA, SO SE V SLOVENIJI ODLOČILI STRNITI VRSTE V OF IN SI JIH POVSEM PODREDITI. TREBA JE BILO TOREJ PRISILITI KR-ŠČANSKE SOCIALISTE IN LIBERALCE, DA PRIZNAJO POLITIČNO VODSTVO PARTIJE IN SE V BODOČE ZADOVOLJIJO SAMO Z NEDO-LOČNO IN NEOPREDELJENO KULTURNO AVTONOMIJO. V TA NA-MEN SO ORGANIZIRALI ZAPLETEN MANEVER, KI SE JE KONČAL 28. FEBRUARJA 1943 Z IZJAVO, PODPISANO V POLHOGRAJSKIH DOLOMITIH, S KATERO STA OBE SKUPINI PRIZNALI KPS KOT EDINI AVTONOMNO ORGANIZIRAN POLITIČNI SUBJEKT V OKVIRU OF. MIMO TRENUTNIH IMPLIKACIJ JE BIL TA DOKUMENT, PRAV TAKO KOT ISTOČASEN ODHOD ARSE JOVANOVIČA, ZNAČILEN ZA BODOČO JUGOSLAVIJO: NAPOVEDAL JE NAMREČ, DA PARTIJA NE BO OB SEBI TRPELA NOBENE SILE, KI BI JO OVIRALA PRI PREOBLIKOVANJU DRUŽBE IN GRADNJI 'SOVJETSKE' DRŽAVE." (STR. 130-131)
In hkrati tudi stilski izziv leta. Ali nateg leta. Alternativni zdravitelj in psiholog dr. Dragan David Dabič, ki je živel v Beogradu ter (tudi pod zgovornim imenom Petar Glumac) potoval po Evropski uniji in celo predaval na konferencah, je pod impresivno brado namreč skrival obraz najbolj iskanega obtoženca tribunala v Haagu, obtoženega vojnih zločinov med vojno v
 Bosni , Radovana Karadžića.
Toliko blišča (oblek) in lepih pevk, kot jih je na letošnjem Evrosongu, že nekaj let nismo videli na tej prestižni evropski glasbeni prireditvi. Med najlepše uvrščajo malteško pevko in Francozinjo. Vsi nastopajoči (24 skladb) prepevajo v angleškem jeziku, razen Makedonije, Švice, Francije, Turčije, Slovenije,
 Bosne  in Hercegovine ter Španije, ki pa nekaj verzov zapojejo tudi v angleščini. Slovenija bo jutri nastopila dvaindvajseta. Za njo pa bosta voditelja domačina Eurosonga 2002 Annely Peebo, sicer mezzosopranistka v dunajski operi, in Marko Tatvere, znani in talentirani igralec, napovedala še Litvo in Latvijo.
Te dni je tudi pri nas kraljeval norčavi pust. Ekipa je bila v gosteh pri šenčurskih godlarjih, javnosti manj znanih vaških entuziastih, ki so se pripravljali na karneval. Vse je šlo kot po maslu, zataknilo pa se je kje drugje kot pri denarju. Če ste imetnik delnic, se vam kaj lahko zgodi, da ostanete brez njih. Da vam jih enostavno prodajo, denar pa spravi v žep nekdo drug. Primeri so sicer redki, odgovorni pravijo, da ne gre za goljufijo, ampak za napako v postopku. Pogovarjali so se z delničarji, ki so tovrstno napako doživeli in morajo zdaj zaščito svoje lastnine iskati na sodišču. Kakšna je resnica o slovenskih gozdovih? Ob pogledu na vse več golosekov so nekateri zagnali vik in krik, češ da jih neusmiljeno ropamo, stroka pa pravi, da imamo lesnih zalog občutno preveč. Šli so tudi po sledi plačilnega listka ene od slovenskih sodnic, ki trdi, da je znesek občutno premajhen. V oddaji tudi o tem, kaj pomeni razmah islamizacije, na pragu Evrope, v
 Bosni  in Hercegovini.
Grošelj ocenjuje, da so dogodki v Kumanovu šele začetek resne destabilizacije celotnega Balkana. "Kosovsko oziroma albansko vprašanje na Balkanu poleg Makedonije destabilizria še Srbijo in deloma tudi
 Bosno ," poudarja Grošelj. "To je nevaren razvoj dogodkov, ki si ga ne želimo." Takšna operacija, kot je bila v Kumanovu, odvrača investitorje, povzroča nemir in lahko hitro uide izpod nadzora. "To smo na Balkanu že enkrat videli," pravi Grošelj in na vprašanje, kakšne poskuse destabilizacije lahko pričakujemo, odgovarja, da je poleg terorizma, ki smo ga videli v Kumanovu lahko to boj za ozemeljsko dezintegracijo Makedonije, kjer je okoli 20 do 30 odstotkov albanskega prebivalstva. "To so zgodbe iz 90-ih let."
boben 4*:
 Bosna  in Hercegovina, Hrvaška, Anglija, Francija, Grčija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Rusija.
Bled Pred pooblaščencem Vladimirjem Černetom in matičarko Mihaelo Dolžan sta se v soboto na Bledu poročila profesorica Amra Beganović iz Bugojna v
 Bosni  in Hercegovini in politolog Ahmed Pašić z Jesenic. Priči sta bila Ahmedova starša Fadila in Asim Pašić. Cilj njunega poročnega potovanja bo Istanbul. Ahmed Pašić kot strokovnjak za verska vprašanja, posebej za islam, že tretje leto sodeluje z Gorenjskim glasom. Kljub mladosti je napisal že nekaj knjig o islamu in položaju muslimanov v nekdanji Jugoslaviji in Republiki Sloveniji. Letos mu je islamska skupnost v Sloveniji zaupala pomembno nalogo usklajevalca priprav na gradnjo islamskega verskega središča v Ljubljani. Znan je kot velik zagovornik strpnosti in sodelovanja med ljudmi ter spoštovanja njihovih različnosti, tako nacionalnih kot verskih. Če bi se med seboj bolje poznali, bi bilo med nami manj problemov, pravi.
Le redkih stvari, o katerih je pisal, ni sam tudi živel in o njih je v svojih knjigah vedno poročal s tako odkritostjo, da je nazadnje iz sebe naredil uživaškega ekshibicionista, iz svojega bralca pa nekakšnega voyeurja. "Če si popolnoma odkrit, ti ni treba na nič paziti, ker ves čas igraš z odprtimi kartami. In če samega sebe razgaljaš, če si do samega sebe skrajno ciničen in ironičen, si potem to lahko tudi do drugih." Kar je pobiral po poti, je spravljal vase, da bi vse lahko znova odložil v kakšen roman ali kratko pripoved: čeprav so takrat zaradi očetove službe živeli v
 Bosni , ga je šla mama rodit v Ljubljano. Potem so štiri leta prebivali v Novem mestu in se nazadnje naselili v Kopru, kjer je ostal, dokler ni končal gimnazije. Takrat si nobena mati ni želela, da bi se njena hči zaljubila vanj. Pa ne samo zato, ker je jemal nedovoljena poživila in se pogosto srečeval s policaji. "Zaradi mojega deviantnega obnašanja v gimnaziji je vedno prihajalo do strašanskih škandalov in ker je Koper kot vsako drugo mesto majhen, so začele o meni krožiti zares pretirano divje zgodbe." Da bi se tega rešil, je ubral taktiko, po kateri je sam o sebi širil še hujše, različnim ljudem različne, celo nasprotujoče si govorice, ker se mu je zdelo, da je že tako preveč črna ovca, da bi lahko še kaj popravil. "Ko je mama moje punce rekla, da jem otroke, sem dodal, da sem jih včeraj snedel šest." Potem je ugotovil, da se ne obnese zmeraj, če laže, naklada in si kar naprej nekaj izmišljuje. "Še posebej je postalo moteče, ko sem šel v tujino, kjer ni bilo treba blefirati, ker je bilo tam ljudem itak vseeno, kdo sem, kaj sem in od kod prihajam. Pa še kmalu sem uvidel, da če nisi iskren vsaj do samega sebe, pa tudi do drugih, lahko začneš kaj hitro svojim lastnim zgodbam verjeti še sam. To pa je nevarno."
Kot rečeno, sem sodeloval predvsem v pogajanjih s tujimi upniki, v katerih o dokončni ureditvi medsebojnih finančnih vprašanj držav nekdanje SFRJ ni bilo govora. Glede tega vprašanja pa mi je v spominu ostal dogodek, ki se je zgodil leta 1993 ali 1994 v okviru konference o nasledstvu nekdanje SFRJ v Ženevi. Čeprav smo kot slovenska delegacija nasprotovali predlogu, da se problematika vojne škode vnaša v dokument, ki obravnava problematiko nasledstva, je delegaciji Bosne in Hercegovine ob podpori hrvaške delegacije vendarle uspelo, da se je v dokument vnesel pasus, v katerem je bilo rečeno, da bodo vojne škode, ki so nastale na ozemlju nekdanje SFRJ, povrnjene. Na predlog naše delegacije je bil ta predlog dopolnjen tako, da je bilo v njem rečeno, da bodo vojne škode povrnjene s strani tistega, ki jih je povzročil. Dopolnilo sta sprejeli tako bosanska kot hrvaška delegacija, nasprotovala pa mu je delegacija ZRJ, kar je bilo glede na takratne vojne dogodke v
 Bosni  in Hercegovini ter na Hrvaškem tudi logično. Ker ni bilo konsenza med vsemi sodelujočimi državami, je bosansko-hrvaški predlog propadel. To pa ni bil konec zgodbe. Do zanimivega preobrata je namreč prišlo v nadaljevanju konference. Takrat sta delegaciji Bosne in Hercegovine ter Hrvaške umaknili podporo našemu dopolnilu k predlogu. Takšen osnovni predlog, torej da bodo vojne škode povrnjene, je bil sprejemljiv tudi za delegacijo ZRJ, ni pa ga mogla sprejeti naša delegacija. Predstavljeni razvoj dogodkov v tem primeru je jasno pokazal, da je bilo za vse tri države, ki so bile takrat na vrhuncu medsebojnih vojaških spopadov, ključnega pomena, da pride v dokument dikcija, da bodo vojne škode povrnjene, manj pomembno pa je bilo zanje vprašanje, kdo naj bi zagotovil sredstva za njihovo vračilo. Ta dogodek se mi je močno vtisnil v spomin. Kaže namreč na to, kakšno mesto bi si morda nekateri želeli, da bi imela Slovenija pri urejanju finančnih vprašanj, povezanih z nasledstvom nekdanje SFRJ. Pri tem ne smemo pozabiti, da so v nekaterih krogih še vedno dokaj žive ocene, da je Slovenija povzročila razpad SFRJ, da se ji je uspelo zelo poceni izvleči iz problemov, ki so temu sledili, in ne nazadnje, da je tudi edina od držav naslednic SFRJ, ki je finančno sposobna nositi del nastalih stroškov. Upam sicer, da se motim, toda bojim se, da utegnejo biti pogajanja o nasledstvu nekdanje SFRJ na področju financ za Slovenijo še zelo neprijetna.
V 19. krogu lige Goodyear so presenetili košarkarji Heliosa. Zagrebčanom so se z zmago z 82:80 (60:53, 42:37, 16:23) lepo oddolžili za poraz na prvem srečanju v Domžalah. Helios je tudi tokrat tekmo precej dobro začel, v prvem polčasu sta izstopala predvsem Pero Blaževski in Samo Grum, ki sta pripomogla, da je Helios v 25. minuti vodil že z 48:37. Zagrebčanom je nato uspel preobrat, saj so nekaj minut pred koncem vodili z 69:60, a je v finišu tekme znova zablestel Pero Blaževski, ki je s tremi zaporednimi trojkami v zadnji minuti Domžalčanom prinesel še drugo zmago v gosteh. Kljub zmagi Domžalčani ostajajo na repu lestvice, priložnost za novo zmago pa bodo imeli v soboto, ko bodo doma gostili košarkarje
 Bosne .
»Slovenski policisti na Kosovu smo bili tudi neke vrste ambasadorji Slovenije, ki so jo tuji kolegi slabo poznali ali pa sploh ne. Prav po naših pripovedovanjih so številni krajše dopuste preživljali v Sloveniji. Bili so navdušeni. Policist s Škotske je dejal, da je Slovenija dobro čuvana skrivnost. Obiskal je našo policijsko upravo, sam sem ga potem popeljal tudi po Sloveniji. Zdaj je v misiji v Iraku. Tudi z več drugimi se med njihovimi postanki na brniškem letališču kdaj srečam, pogosto se slišiva s prometnim policistom iz Nemčije. Tudi mene so kolegi vabili, seveda pa je nemogoče, da bi obiskal vse, od Gane do Irske. Za dva vem, da se bomo spet srečali v misiji Evropske unije v
 Bosni .«
HAAG Nekdanji evropski pogajalec za mir na območju nekdanje Jugoslavije Anglež David Owen je med včerajšnjim pričanjem pred haaškim sodiščem dejal, da bi lahko Slobodan Milošević že leta 1993 prisilil bosanske Srbe v sprejem mirovnega načrta za
 Bosno  in Hercegovino. Menil je še, da je imel Slobodan Milošević takrat dovolj moči in vpliva, da bi njegova vlada bosanskim Srbom preprečila obstreljevanje Sarajeva in ustavila etnično čiščenje. Po njegovem prepričanju bi se lahko s tem že takrat končala bosanska vojna, ne bi se ji bilo treba zavleči še za dve leti. Toda prav tako je po njegovih besedah vprašljivo, ali je Milošević pozneje res še nadzoroval voditelje bosanskih Srbov. Prav te besede utegnejo potrditi obtoženčevo trditev, da v času pomora v Srebrenici julija 1995 ni imel več nobenega vpliva na vodstvo bosanskih Srbov.
Sarajevo, 07. septembra (STA) - Srbski predsednik Aleksandar Vučič bo danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Bosno in Hercegovino. To bo prvi uradni obisk kakšnega srbskega predsednika v Sarajevu v zadnjih šestih letih, na katerem bodo govorili o gospodarskem sodelovanju ter tudi o vprašanju meje med državama. Vučić se bo danes srečal s člani predsedstva BiH ter s predsedujočim svetu ministrov Denisom Zvizdićem. Med drugim naj bi se posvetili tudi skupnim infrastrukturnim projektom, zlasti gradnji avtoceste. V prvi vrsti pa naj bi Vučić zagotovil politično podporo Srbije ozemeljski celovitosti BiH, čeprav predsednik Republike srbske Milorad Dodik to z različnimi zahtevami po večji avtonomiji svoje srbske entitete čedalje bolj postavlja pod vprašaj. "Nimamo nobenih zahtev do
 Bosne  in Hercegovine," je pred obiskom za Dnevni Avaz zatrdil Vučić. Je pa posvaril, da bi vsakršen konflikt ali pa kakršnakoli nestabilnost v BiH imela resne posledice za celotno regijo. Zato si morata predvsem Srbija in Hrvaška prizadevati, da ne pride do česa takega, je še dejal. Glede vprašanja meje med državama naj bi bilo po besedah člana predsedstva BiH Mladena Ivanića odprtih samo še nekaj točk. Pri dveh gre za dve hidroelektrarni na mejni reki Drina, ki sta trenutno v posesti Srbije. Sporno je tudi območje okoli kraja Štrpci, preko katerega poteka 12-kilometrski odsek proge med Srbijo in Črno goro, navaja avstrijska tiskovna agencija APA. To bo prvi obisk srbskega predsednika v BiH po šestih letih. Vučićevemu predhodniku Tomislavu Nikoliću kljub prizadevanjem ni uspelo priti v sosednjo državo. Sredi leta 2015 je bil obisk sicer že dogovorjen, a je bil praktično tik pred zdajci odpovedan zaradi spora zaradi aretacije bivšega vojnega poveljnika obrambe Srebrenice Naserja Orića v Švici na podlagi srbske tiralice.