Prikazujem 1-20 od 74 konkordanc.
Marsikdo je v negotovosti tudi pri sklanjanju domačih imen. Moška osebna imena, ki se končujejo na -a, denimo Miha, Jaka, Mitja, se sklanjajo bodisi po moškem (Miha, brez Miha, k Mihu, Miha, pri Mihu, z Mihom) bodisi po ženskem sklanjatvenem vzorcu (Miha, brez Mihe, k Mihi, Miho, pri Mihi, z Miho). Uporabimo lahko tisti način, ki je pri določenem imenu prišel v rabo in navado, priporočljivo pa se je v vseh sklonih držati enega sklanjatvenega vzorca. Enako pravilo velja pri moških priimkih na -a (Kenda, Saksida); če ob njih stoji moško ime na -a, je za uho normalneje, če sklanjamo oba na enak način (
 dajalnik  Mitji Kendi ali Mitju Kendu).
sklopke iz ogljikovih vlaken. Masni vztrajnostni moment je v primerjavi z osnovnim vztrajnikom zmanjšan za 90 % (z 0,126 na 0,012 kgm2). V vztrajnik sta integrirana dva induktivna
 dajalnika  signalov, ki motorni elektroniki pošiljata podatke o kotu zamika oziroma položaju glavne gredi motorja.
Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, je svojo poslanico posnel v Bruslju. Kjer je strahovito pihalo, objavil pa jo je na Facebooku. Končal je s: "Čestitam vam za praznik in želim vse dobro!" V izjavi očitno ni nič Prešerna, je pa v njej ogromno Bruslja. Povedano drugače: državljani bi se bolje počutili, če bi predsednik vlade sedel v Ljubljani in izjavil: "Čestitam nam za praznik in nam želim vse dobro!" Osebni zaimki, množina in
 dajalnik  pa v paketu iz Bruslja zvenijo precej zlovešče. Predsednik nam je na simbolni ravni dal vedeti, da je z nami opravil. Najbrž zaradi užaljenosti, ker smo mu dali vedeti, da smo z njim opravili.
Osebni zaimki se sklanjajo. Pri tem se nekaterim med njimi menja osnova (npr. jaz – mene, ona – nje, mi – nas); pravimo, da dobijo nadomestno osnovo. Vsak osebni zaimek ima svoj sklanjatveni vzorec. • Oglejte si sklanjatveni vzorec za osebni zaimek on. I R D T M O òn njêga njêmu njêga o njêm z njím • Ali je osnova v vseh sklonih enaka? Pojasnite svoj odgovor. • Koliko oblik ima v rodilniku in
 dajalniku ? • Koliko oblik ima v tožilniku? • Ali so oblike ga, mu, ga naglašene? • Zakaj je tretja tožilniška oblika -nj?
V prihodnosti se bosta morda združila
 dajalnik  in mestnik v en sklon. Podobno bo morda tudi s tožilnikom in najprej z zanikanim rodilnikom, saj ta najpogosteje izginja. Ostaja pač tožilnik. Poznam celo lektorico slovenščine, ki trdi, da je zanikani rodilnik samo še spakovanje. S tem se kot Gorenjec seveda nikakor ne strinjam. To so samo napake. Kaj hočem reči? Samo to, da se tujci pri učenju slovenščine morajo zavedati, kako ni vse suho zlato, kar vidijo ali slišijo od Slovencev.
Tudi horjulski Metrel je nastal na osnovi Iskre, ukvarja pa se s proizvodnjo merilnih instrumentov za različne servisne in storitvene dejavnosti. »Njihove instrumente odlikujeta kakovost in zanesljivost, zato ne preseneča, da mu uporabniki zaupajo in da je to vidno tudi na položaju, ki si ga je podjetje ustvarilo na trgu,« pravi Renko. Podjetje Metra inženiring se je uveljavilo v opremi za kontrolo dostopa, elektronskih ključavnic in plačilnih sistemov na javnih površinah, še zlasti na kopališčih. Eno redkih tovrstnih podjetij, ki si že je našlo tujega partnerja, je ljubljansko podjetje RLS, ki sodeluje z močno britansko multinacionalko. Na trgu nastopa s tremi proizvodi mikrosistemi, merilnimi
 dajalniki  pomika in zasuka ter merilnimi sistemi za dimenzijsko kontrolo. Pred kratkim so trgu ponudili tri novosti novo različico preizkusnega programa GaussSPC, nove podatkovne liste in nov magnetni senzor AM-512. V Zagorju pa deluje podjetje Ultra, ki se ukvarja z visoko tehnološkimi rešitvami v telekomunikacijah, brezgotovinskega plačevanja in naftne industrije. Pred kratkim je podjetje podpisalo dve pomembni pogodbi. Z japonsko družbo Mitsui so letos sklenili dogovor o sodelovanju pri uvajanju sistema mobilnega plačevanja na azijsko-pacifiških trgih. S hrvaško Ino pa bodo sodelovali pri več kot dva milijona evrov vrednem projektu za centralizirano upravljanje z zalogami goriv na skoraj štiristo bencinskih servisih.
Skrajna oblika jezikovnih stikov je, da dobijo jeziki na kakem območju skupne značilnosti, ne glede na svoj izvor. Znan primer je balkanska jezikovna zveza, nemško Sprachbund, ‘sveženj jezikov’ s skupnimi značilnostmi. V nasprotju z večino sosednjih jezikov grščina, romunščina, bolgarščina in albanščina nimajo nedoločniške oblike glagola; večina jih ima določni člen v obliki priponskega obrazila (romunsko om-ul ‘ta moški’), nenavaden sistem sklonov, v katerem imata osebek in direktni predmet enako obliko, druga oblika pa je bodisi
 dajalnik  ali rodilnik. Te podobnosti izvirajo iz kombinacije vplivov ob jezikovnih stikih, dvojezičnosti in jezikovnega premika v dolgem obdobju soobstajanja. V balkanskem primeru so zgodovinski razlog selitve, ki so jih povzročili turški osvajalski pohodi in nato kolonizacija. To je pripeljalo do razširjene dvojezičnosti. Podobne so razmere v južni in jugovzhodni Aziji: uporaba tona v tonemskih jezikih je območna značilnost in ni vezana na nobeno specifično jezikovno skupino.
Listek: Avtorico in lektorja P. Štefančiča lepo prosim, da se za drugič naučita zanikanega rodilnika, pridevniških končnic pri mestniku in
 dajalniku , uporabe povratno svojilnega zaimka in se znebita neumnosti, kot je večernji itd.
"V ponedeljek ob pol sedmih zvečer je kamion, ki je peljal proti obvoznici, prehitro pripeljal v ovinek in odlomil nosilce signalnih
 dajalnikov  za pešce in kolesarje, zato je prišlo do stika in preklopa na utripanje rumene luči. Policija je kmalu prišla usmerjat promet," je povedal Bojan Drolc iz Avtomatskega vodenja prometa pri Javni razsvetljavi. Semaforji so bili ob sedmih zvečer že popravljeni, kdor pa se je včeraj okrog osme zjutraj spet peljal po eni izmed zgoraj omenjenih cest skozi isto križišče, se je morda zopet razburjal zaradi "pokvarjenih" semaforjev. Pa niso bili pokvarjeni, le delavci iz Avtomatskega vodenja prometa so morali včeraj zjutraj zamenjati v ponedeljek poškodovano opremo. (nik)
SLIKOVNA KRIŽANKA: Monolema, akonitin, strelina, Er, Lin, Slovenija,
 dajalnik , sejem, NT, Bo, klasovje, rias, Lemessus, Oslo, Ovett, Stimmer, naslov, eleat, IC, Eja, retina, tintnik, belin, Ejo, alegorika, val, SA, tin; GESLO: Slovenija, deset let samostojna.
Slovnično se ta razlika kaže v uporabi rodilnika (pripadati oz. ne pripadati krogu nečesa) v nasprotju z uporabo
 dajalnika  (pripadati oz. ne pripadati nečemu).
Predlog k/h (z
 dajalnikom ): različico h izgovarjamo in pišemo pred glasovoma k in g, pred drugimi glasovi pa izgovarjamo k.
Oblika: Ta lirika je stkana iz svobodnih verzov, ki se pogosto povezujejo v štirivrstične enoinpolstranske pesmi; zelo redka je besedna inverzija, učinkoviti so enjambementi, verzni in kitični, izredno bogate so pesniške podobe, ki so ambientalno okrepljene še s številnimi tujejezičnimi navedki izrazov, krajev in ljudi. »Jezik je podnebje.« Tudi slovenščina. Saj deležnikom na -č, tam kjer je v usnovi, pogosto uide prosti morfem se, opazil pa sem tudi zamenjavo pridevniške končnice v mestniku s tisto iz
 dajalnika . Tako kot v ljubljanščini. Ta element razumem kot stilogeno sredstvo.
V prestolnici jo je čakalo delovno mesto redarke. Tako je mama Pera Perssona tekala gor in dol po ulicah in morala vsak dan prenašati pametovanja moških, ki so napačno parkirali, še posebno tistih, ki bi si naloženo denarno kazen zlahka privoščili. S tem je bilo konec njenih sanj o učiteljskem poklicu, o tem, da bi širila znanje, za katerimi nemškimi predlogi stoji tožilnik in za katerimi
 dajalnik , in razsvetljevala učence, ki bi jim bilo za vse skupaj od srca vseeno.
prijátelj -a m (â) 1. kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let /…/ Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970– 1991) Slovenščina je zelo pregiben jezik. Samostalniki ločijo tri slovnične spole (moški, ženski, srednji), imajo šest sklonov (imenovalnik, rodilnik,
 dajalnik , tožilnik, mestnih, orodnik) in večinoma tri števila (ednina, dvojina, množina). Po spolu in končnici rodilnika ednine jih uvrščamo v sklanjatve, zato zapis rodilnika prijatelj -a v navedku iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika ni naključje. Samostalnik prijatelj je moškega spola (v slovarju je zato oznaka m) in se sklanja po 1. moški sklanjatvi (poleg te pa so moške sklanjatve še tri).
Podjetje se je na prelomu tisočletja iz proizvodnega preusmerilo v razvojno-proizvodno podjetje, specializirano za magnetne
 dajalnike  in njihove komponente, pred leti pa sklenilo dogovor s podjetjem Renishaw International o strateškem partnerstvu. To jim je med drugim zagotovilo še močnejšo distribucijsko mrežo, po zaslugi katere so njihovi izdelki, ki jih zagotavljajo robotiki, tehnologiji obnovljivih virov energije, prehrambni in kartonažni industriji, naprodaj praktično po vsem svetu. Največjo konkurenco jim predstavljajo nemška podjetja, hkrati pa jim nemški trg pomeni največji izziv in mu posvečajo posebno pozornost.
Z
 dajalnikom  (dativom) označujemo osebo, bitje ali stvar, ki se ji kaj daje. Tako je nastalo grško (ptosis dotike) in latinsko poimenovanje (dativus). Oboje pomeni isto kot slovenski dajalnik.
Naglašeni polglasnik postane široki e (pәs – pês). Ohranjen je zlogotvorni r (prst, trs). Kogovska govorica ne pozna širokega o-ja. O-ji se izgovarjajo ozko ali zelo ozko proti u-ju. Soglasnik se pri nas spremeni v f (prav – praf, črv – črf, lopov – lopof, zdrav – zdraf, vsak – vsakši). Za kogovsko govorico je značilno, da ne uporablja prehoda na knjižnoslovenski u, ampak ohranja, tako kot večina krajev v okolici ü. Tako Kogovčani govorijo (ušesa -vüha, usta - vüsta, suša - süša, ura – vüsta). Končni m, prehaja v n (vem – ven, grem, gren, dobim – dobin, nesem – nesen, pridem – priden. Nj prehaja v n ali v j (njiva – jiva, konj – koj/kuj, življenje – živleje, knjiga – kniga, njega – jega, njo – jo). Lj preide v l (nedelja – nedela, ključ – klüč, zemlja – zemla, ljubezen – lubezen, Ljubljana – Lublana). Dl se spremeni v l (kradla – krala, jedla – jela, padla – opala/pala, sedla – sela). V moški sklanjatvi se
 dajalniku  in mestniku namesto končnice -u- pojavlja –i- (koraku – koraki, pri travniku – pri travniki, na morju – na morji, v gozdu – v šumi, na mostu – na mosti, psu – pêsi). Končnica –j- (z rokoj) se pojavlja za orodnik ednine v ženski sklanjatvi. 100 V nadaljevanju navajam nekaj zanimivih in skrajšanih primerov raziskovanja »kogovske prleščine«, ki jo je na svoji spletni strani objavil domačin Zorko Vičar (mlajši). Zorko ni jezikoslovec, zato je njegovo prikazovanje prleških besed in »prleške slovnice« toliko bolj zanimiv prispevek k ohranjanju svojstvene narečne govorice, ki jo v današnjem času prav tako pačijo tuji izrazi in tuje izposojenke. Jezikoslovci naj ne bodo preveč kritični do te predstavitve. Samo prleško narečje ni enovito in tako se Prleki nasmihajo lastnemu narečju nekaj kilometrov oddaljenih krajev, kjer so že opazne velike jezikovne razlike. V Ormožu je konj ‘koj’, na Kogu pa ‘kuj’. Na Kogu so vrata ‘vrota’, v Ljutomeru ‘dveri’. Okolica Koga izgovarja besedo američan kot ‘amerikonec’, v Ljutomeru pa ‘amerikanec’. V Ljutomeru pomeni ‘bujiti’ (ali ‘bujti’- »ka te buje«) ubiti, na Kogu rečemo ‘zaklati’. Tudi temeljne besede “prlé” ni slišati na Kogu, ne v Ormožu. Zelo pomenljiva je tudi beseda ‘gučati’ - govoriti. Nekateri menijo, da je ravno ta beseda tista, ki določa ozemlje Prlekije - tisti, ki gučijo, so Prleki. V slovarju sanskrtskega jezika sem našel besedo ‘guJjati’ (speak indistinctly = govoriti nerazločno), kar po transkripciji lahko zveni zelo blizu naše besede ‘gučati’. Ali Prleki gučimo in torej govorimo nerazločno? Večina ostalih narečnih skupin nas seveda težko razume. To je vsekakor drzna primerjava, ki pa bi lahko pripeljala do še bolj drznega sklepa, da so Prleki zelo blizu prvotnemu evropskemu ljudstvu (recimo Venetom), ki je govorilo neke vrste sanskrt.
Postavitev šestmetrskega teleskopa je t. i. alt-azimut, torej podobno kot pri teodolitu; ima navpično in vodoravno os. Precej težav je povzročal azimutni ležaj, ki je obremenjen s 3500 kg težkim teleskopom. Zaradi zahtev po izredni natančnosti premikanja teleskopa so skonstruirali inovativno rešitev oljnega ležaja. Hidravlično olje pod visokim tlakom ustvarja 70 mikrometrov debelo plast, po kateri drsi nosilna konstrukcija teleskopa. Gibanje alt-zimutnega teleskopa je precej zapleteno. Ko teleskop sledi zvezdam, se (s spremenljivo hitrostjo) vrti okoli obeh osi hkrati. Tej nalogi je kos le zelo hiter mikroprocesor, ki upravlja hardverske generatorje frekvenc, s katerimi vodijo krmilnike motorjev teleskopa. Motorji so koračni, največja moč je 1,4 KW, teleskop pa lahko zavrtijo s hitrostjo do 2 ločni stopinji na sekundo. Poleg izjemno natančnega vrtenja pri sledenju zvezd teleskop tudi zelo natančno pozicionira objekte na nebu. To so dosegli z absolutnimi kotnimi
 dajalniki  velike ločljivosti.
Suprahiazmatsko jedro je mesto prevladujočega pobudnika, ki daje v odsotnosti zunanjih dejavnikov okolja takt prostotekočemu ritmu s periodo, nekoliko daljšo od 24 ur, v normalnih razmerah pa je notranja biološka ura sinhronizirana z okolico. Do te uskladitve pride v procesu utirjanja, kjer kot pomemben vsiljevalec ritma ali t. i.
 dajalnik  časa nastopa svetloba. Ta deluje neposredno na notranjo biološko uro in jo prilagaja naravnemu 24-urnemu ciklusu dneva in noči. Tu pridemo prvič v stik z elektromagnetnim (EM) valovanjem, kajti svetloba je EM-valovanje.