Prikazujem 1-20 od 75.902 konkordanc.
Čeprav smo v koledarski jeseni šele slabih 14 dni, postajajo dnevi vse krajši, noči pa vse
 hladnejše . O tem, kako smo pripravljeni na novo kurilno sezono, je Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ki je tudi distributer toplotne energije za stanovanjska naselja v Ptuju in Kidričevem, povedal:
Ob enajstih zvečer naju je avtobus pustil na neznanem križišču ob mejni policijski postaji. Z okoliških gora je tulil leden veter. Bilo je neznosno
 hladno . Nasproti postaje je sredi popolne teme stala gostilna. Ostalo je bila le sovražna divjina. Kdaj naj bi pripeljal avtobus, s katerim bi nadaljevala vožnjo do Cajamarce, ni vedel nihče. Ko bo poln. To je lahko pomenilo čez nekaj minut, čez nekaj ur, morda šele pojutrišnjem. In tudi če bi pripeljal takoj – če bi bil preveč poln, nas ne bi mogel pobrati. Vstopila sva. Ljudje, ki so se zazrli v naju, bi bili po ostrini pogledov sodeč zmožni vsega. Izčrpani brazgotinasti obrazi mož, ožigosani s krutostjo, nekaj stark, otrok in pohabljencev. Molčala sva, upajoč, da se bova tukaj lahko vsaj malo ogrela. Čutil sem se ogroženega, stisnjenega v tesen, iz katere v tistem trenutku ni bilo nobene poti, a hkrati, kot tolikokrat poprej v trenutkih ogroženosti, strahu in izgubljajoče se identitete, se je v meni pričela dogajati poezija. V tistem trenutku se je možakar, ki mi je, sede pred mano, vse dotlej kazal hrbet, rahlo obrnil. Njegov obraz in vrat sta bila posuta s temnimi ranastimi bulami, ki so sredi zakajenega hladu gostilniške špelunke tiho bodle v prostor. Zaznamovale so moževo lice, pripovedujoč njegovo zgodbo tako jasno, kot če bi bile ranasto jasni verzi, ki jih je življenje zarezalo v obraz avtorja. Verzi, ki so nastajali iz ogrožene, ranjene in deformirane izkustvene resničnosti, so bili preživetveni poskusi – mnogokrat zelo obupani poskusi – povrniti, ozdraviti, zaceliti deformirano, ranjeno, morebiti za vedno ubito. Tako kot v urokih šamanov verzi z ritualom njihovega imenovanja odvzemajo moč silam, ki so spravile svet iz ravnotežja, ga pohabljale in uničevale, pesem poskuša celiti ranjeno resničnost tako, da moč razstavljajočih sil prenese iz fizične stvarnosti v realnost pesmi. Pesem, ki zdravi deformirano, zato sama postane deformacija – deformacija zaskorjenega in nemočnega vsakdanjega jezika. Ranaste bule sredi tujčevega obraza seveda ne bi izginile, če bi možakar v neponovljivo popolnih verzih ubesedil njihov najgloblji vzrok. A če bi mu uspelo, to ne bi bile več iste bule.
Zeliščar je bil eden mnogih ljudi iz Amazonije, ki sva jih srečevala vsepovsod. Bili so nezamenljivo prepoznavni po posebni halucinogeni avri, ki jih je obdajala kot druga, nevidna koža. Njen dotik je človek začutil, že ko je stal dva metra proč od tihega amazonskega bitja, in ko je stopil še za korak bliže, je bil že ujetnik
 hladnega  amazonskega žarenja. Nekoč sva se prebijala skozi gozdove vonjav neskončne tržnice v Trujillu in iskala med. V zadušljivo ozkem prehodu, nekje med na časopisnem papirju razpostavljenimi prašičjimi glavami, s katerih je kapljala kri in po katerih so se pasli roji muh, in prodajalkami cvetja, sva naletela na skrito stojnico. Ne vem, kaj naju je bilo potegnilo tja, kdo naju je v vsesplošnem vrvenju preusmeril, kajti stojnica je bila skrita očem mimoidočih in je sam od sebe nihče ne bi našel. Okrog nje je lebdel pritajen, izredno odbijajoč pokopališki vonj, pomešan z vonjem sveže odrtih kačjih kož, ki so se sušile obešene povsod naokrog. Stojnico je obkrožalo kar nekaj po videzu sodeč dobro situiranih dam poznih srednjih let, ki so si ogledovale najrazličnejše kreme, praške in zvarke, nepregledno nagrmadene čez stojnični pult. Očitno so vse čakale na prodajalca, ki ga ni bilo od nikoder. Občutek rahlega gnusa je premagala radovednost. Stopil sem bliže in si pričel ogledovati razpostavljene predmete. Poleg škatlic, na katerih so bila napisana zelo čudna imena, sem zagledal celo vrsto razpel, ovešenih s trakci in travami. Tam je prežala nagačena krastača, in na njeni levi lutka z zlobno nasmejanim izrazom na licu. Malo dalje je med najrazličnejšimi amuleti in čekani neznanih zveri ležala zaprašena človeška lobanja. Tedaj sem s svojim zatiljem ob nekaj zadel. Obrnil sem se. Ogromna, medvedji podobna šapa se je gugala na vrvici tik pred mojim nosom in tam, za njo, so se na dolgih vrvicah počasi obračali preparirani deli teles različnih živali. V trenutku sem začutil, kako se kri v meni v gnusu ohlaja in kristalizira. Prej sem sicer s hitrim pogledom ošvrknil izobešeni del stojnice. Ni se mi zdel kaj prida drugačen od stojnic drugih zeliščarjev, ki jih je moč srečati povsod po Peruju. Prepričan, da nad mano visijo kaki eksotični plodovi ali posušeni šopi zdravilnih bilk, visečim predmetom prej nisem posvečal nobene pozornosti, sedaj pa se je nad mojimi strmečimi očmi počasi vrtela vrvica, na katero je bilo nataknjenih kakih dvajset posušenih živalskih fetusov z že izoblikovanimi deli telesa, očmi in gobčki. Vonj, ki je vel v zadušljivem tržničnem prehodu, je bil srhljiv džungelski vonj, vonj stoječih močvirnatih voda, vonj počasne in zanesljive smrti, tam, pod pozibavanjem na velikost pesti prepariranih človeških glav, ki so bile kot nemo strmeče stropne svetilke obešene na svoje dolge, kot oglje črne lase, je stala steklena posoda, v kateri je v večnosti formaldehida čepela za ped velika postava, nekaj ur stara deklica, vodenoglavi mongoloid, metafora naše civilizacije. Tisti hip se je pojavil prodajalec. Njegova koža je nemudoma izdala njegovo amazonsko poreklo. Bila je zelo tanka in zagorela, pod njo si lahko skorajda videl pretakanje svetle krvi, razredčene od dolgih popoldanskih deževij, strupa insektov in vlage. Izpostavljenost vodni smrti ji je podeljevala poseben lesk in polt, njena barva je imela nekaj zelenkastorumenega, spominjala je na barvo kačjih kož, ki so visele za njegovim hrbtom.
Premikanje avtobusa tisto novembrsko popoldne je bilo ponovitev in metamorfoza nekega ne več otrokovega, a hkrati še ne odraslega jutranjega spuščanja po gričevnatem grebenu zahodnih Slovenskih goric proti Dravski dolini, skriti pod težko dlanjo megle. Med njenimi belkastimi prsti so vrhovi gričev štrleli kot otoki za druge odteklega, zame pa še zmeraj prisotnega Panonskega morja. Vidim očeta, kako se, v jutranji naglici slabo obrit, za volanom nelagodno preseda in si mane zaspane oči. Medtem izginja veličasten razgled v smeri Hrvaške, ali levo, proti Madžarski, ali nazaj, proti Avstriji, izginja med jablanami in smrekami in bukvami in slivami in hrasti in topoli, med portali starih panonskih hiš in neometanimi zidovi škatlastih novogradenj. Vidim njihovo bežno prisotnost, vse dokler se ne potopiva v belino, da le še kot privid minevajo mimo naju jutranje, v prvi mraz oblečene njive, njihove neskončne brazde, srebro trav in vrbe, ki žalujejo nad čarobnim imenom potoka: Princigena. Ura je sedem. Moj oče gre na delo, ki ga ni moč opraviti, in jaz v šolo, ki je ni moč končati. Bližnja tujca sva si, nezmožna odkritega pogovora. Princigena. Drsenje sanj mimo avtomobilske šipe, občutek
 hladnih  dlani, vprašanja in odgovori, ki so, nezastavljena in neodgovorjeni, zbežali ena mimo drugih in naju oba pripeljali nekam čisto drugam.
Tik pred zaključkom redakcije je vodja energetike v Komunalnem podjetju Ptuj Janez Polanec sporočil, so zaradi
 hladnih  noči v zadnjih dneh včeraj, 1. oktobra, že pričeli ogrevati stanovanja v Ptuju in Kidričevem. Glede na vremenske razmere bodo sprva ogrevali le ob jutrih in večerih, ko pa bodo temperature nižje tudi čez dan, pa bodo ogrevali neprekinjeno. Če ste pri ogrevanju v svojem stanovanju opazili kakšne napravilnosti ali odstopanja, lahko pokličete dežurno službo v centrali daljinskega ogrevanja na telefon 772-021. Sicer pa naj vam bo v mrzlih dneh in nočeh, ki so pred nami, toplo!
Temu ni sledilo nič več. Naj sem se še tako trudil, začete pesmi nisem mogel nadaljevati. Slutil sem jo, visela je tik pred mano kot kokon, ki se je za hip razprl, metulj je pomahal s krili in se znova zabubil, da bi se kdaj pozneje morda spet vrnil – kot kdove kakšna in kdove kako strupena žival. Stopil sem k vratom. Zunaj je bilo že pozno popoldne. Nosači različnih skupin so se posedli v krog in tiho govorili quechua. V daljavi so se v globokem soncu bleščali
 hladni  hrbti hribov. Na rob beležnice se mi je zapisal še en kos. Glasil se je:
Običajni
 hladni  »biznis« bodo organizatorji sejma pospremili s komaj preglednim spremljevalnim programom. Med zanimivejšimi dogodki bodo nedvomno razprava, posvečena petdeseti obletnici deklaracije o človekovih pravicah (udeležil se je bo Jorge Semprun), predstavitev poljske književnosti (poljska literatura bo središčna tema frankfurtskega sejma leta 2000), ki se je bo udeležil tudi vileniški nagrajenec Adam Zagajewski, in predstavitvi sodobne libanonske in kubanske literature.
'Če se bojuješ, se nehaj bojevati. Če marširaš, nehaj marširati. Vrni se k meni. Vrni se k meni, to je moja želja.' Tako v pismu vojaku na fronti ob bližajočem se koncu vojne razmišlja Ada Monroe, daleč v zaledju, v gorskem zaselku
 Hladni  vrh (Cold Mountain), iz katerega so odšli skoraj vsi za vojno sposobni moški, medtem ko so doma ostale ženske in starci, edini, ki lahko skrbijo za posestva. Ko se tudi v ranjenem konfederacijskem vojaku Inmanu Balisu nekaj prelomi, ko ugotovi, da 'se ne bo pustil še enkrat ustreliti za stvar, v katero ne verjame', se začne njegovo epsko romanje domov, njegova tekma s preganjalci, lovci na dezerterje, in obenem s časom, saj se razmere zaostrujejo tudi v Hladnem vrhu, kjer je moralni razkroj propadajoče ureditve čedalje očitnejši.
'Če se bojuješ, se nehaj bojevati. Če marširaš, nehaj marširati. Vrni se k meni. Vrni se k meni, to je moja želja.' Tako v pismu vojaku na fronti ob bližajočem se koncu vojne razmišlja Ada Monroe, daleč v zaledju, v gorskem zaselku Hladni vrh (Cold Mountain), iz katerega so odšli skoraj vsi za vojno sposobni moški, medtem ko so doma ostale ženske in starci, edini, ki lahko skrbijo za posestva. Ko se tudi v ranjenem konfederacijskem vojaku Inmanu Balisu nekaj prelomi, ko ugotovi, da 'se ne bo pustil še enkrat ustreliti za stvar, v katero ne verjame', se začne njegovo epsko romanje domov, njegova tekma s preganjalci, lovci na dezerterje, in obenem s časom, saj se razmere zaostrujejo tudi v
 Hladnem  vrhu, kjer je moralni razkroj propadajoče ureditve čedalje očitnejši.
Poznavalci razmer v turški košarki menijo, da je Miličeva istanbulska prihodnost vprašljiva tudi v primeru odpovedi 53. prvenstva NBA.
 Hladna  vojna pri »Fenerju« je vsak dan hujša, saj se predsednik kluba Aziz Yildrim nenehno vmešava v trenerjevo delo in s psihičnim pritiskom para živce košarkarjem. Ker je prispeval v klubsko blagajno večji del 16 milijonov dolarjev vrednega proračuna, z vsemi ošabno ravna kot s svojo lastnino - povsem drugače kot pri najuspešnejših turških moštvih sezone, ki jih z večjo mero potrpljenja financirajo velika podjetja. Pokrovitelj Efes Pilsna je tako pivovarna, Tofaša proizvajalec avtomobilov, Ülkerja pa tovarna sladkarij.
Jurčki na žaru (1000 tolarjev) so bili, ko jih je kuhar vzel iz ponve, verjetno vrhunski. Ob čakanju na
 hladnem  krožniku pa so se utrudili (izgubili so prožnost) in razvajenim brbončicam niso ponudili tistega, kar bi lahko.
Zapleveljenost gred lahko preprečimo tudi s polaganjem črne folije. Folijo položimo na dobro pripravljeno ravno površino. Z vseh strani jo zadelamo z zemljo. Nato na foliji zarežemo križce v razdalji, na katero bomo sadike sadili. Pleveli v tem primeru pokukajo na dan samo v zarezanih mestih in tam jih brez težav odstranimo. Vedeti pa moramo, da se črna folija in tla pod njo zelo segrejejo, tako da se rastline lahko kar »skuhajo« na gredi in tudi deževnica ne pride v dovolj veliki količini do rastlin, zato moramo take površine senčiti in zalivati v zarezana mesta. Rastline vedno zalivamo takrat, ko so
 hladne  (zgodaj zjutraj ali ponoči), sicer lahko doživijo toplotni udar in propadejo (»zadene jih kap«).
OBETI V sredo in četrtek bo na Primorskem delno jasno, pihala bo burja. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodni in osrednji Sloveniji bodo občasne padavine. Še naprej bo zelo
 hladno .
"Pomembno je, da to stalno telesno temperaturo ohranjamo tudi z oblačili, zato se oblačimo večslojno, da se istočasno ne pregrejemo in ne ohlajamo. Problemi, ki nastajajo ob telesni dejavnosti v
 hladnem  okolju, so predvsem ti, da porabljamo več energije. Že tako energijo porabljamo za ohranjanje telesne temperature, zato lahko pride do hitrejšega utrujanja in tudi ohlajanja, kar se predvsem vidi pri dolgotrajnejših športnih dejavnostih, kot je tek na dolge proge, zato moramo biti pozorni, da ni negativnih posledic."
»VZEMIMO PRIHODNOST V SVOJE ROKE!« je pisalo na enem izmed transparentov, »STOP HAIDER!« na naslednjem, skupaj s prečrtanim kljukastim križem. Tudi »RECIMO NE FAŠIZMU!« se je našlo zapisano med drugim, a za ta usodni kategorični NE skupina kakih desetih razigranih, mladostniško razposajenih, nedeljsko protestniških fantov preprosto ni imela časa. Trop volkov s
 hladnimi  bolščečimi očmi, oblečen v raztrgane umazane sivozelene bunde, jih je v nekaj sekundah dobesedno raztrgal, jih obrcal in jim na glavah razbil par flaš. Množica, ki bi lahko družno krdelo petnajstih do dvajsetih zveri pojedla za malo malico, je reagirala s pospešenim umikom čim bližje varnemu McDonaldsu (pri katerem so se, mimogrede, zaustavile ene prejšnjih briljantnih demonstracij Mladega foruma, tiste proti Ameriki). Na srečo se je po uvodnem popolnem razbitju svoje prve vojne vrste od nekje le nabralo dovolj srčnih panksov, da so s par dobro merjenimi brcami razgnali obriti trop, a par trenutkov je bilo stanje zelo kritično. Ko so nekega reveža pribili na mimo vozeči avtobus ljubljanskega mestnega prometa, je scena spominjala na apokalipso zdaj.
Bliža se jesen in z njo, kot vsako leto, moje težave z imunskim sistemom.
 Hladna  jutra in nato toplejše vreme čez dan mi, kljub temu da sem zelo previden, povzročijo kašelj in vnetje dihal. Stanje se izboljša pozimi, ko nisem izpostavljen temperaturnim nihanjem. Ker me te težave pestijo že dolgo, bi rad tokrat pravočasno poskrbel, da me letos ne bi. Kje naj vas poiščem?
S
 hladnejšimi  dnevi bo naši koži čedalje bolj prijala toplota in pletenine so kot nalašč za to. Letošnji tip pletenin je udobno širok, le rokavi so ožji. Poudarjena je enostavna linija, vzorec je na videz nepomemben, le prosojnosti se nekateri tudi v hladnih dneh ne znajo odpovedati. Modni bodo predvsem zanimivo oblikovani ovratniki, ki jih bomo na različne načine zavihali in se skrivali v njihovo prijetno toploto.
Kropa živi zdaj svoje, nekako umirjeno in odmaknjeno življenje. V zimskih dneh prav
 hladna , stisnjena med bregovi Jelovice komajda čaka žarkov sonca, s katerimi v tem letnem času narava prav skopari. In vendar bomo odhajali prepolni prijetnih vtisov, še posebno če bomo posedeli v pristni domači gostilni Pri Čopku, v samem jedru starega dela Krope. Odhajali bomo iz kraja, ki je generacijam v tem naselju bolj skopo odmerjal vsakdanji kruh, pa so vendarle zdržale in ostale.
Teniška "kolegica" o Šarapovi: "Ni mi je žal,
 hladna  in arogantna je" :: Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija
Zdaj se je Mladenovicevi pridružila še Slovakinja Dominika Cibulkova, zmagovalka štirih turnirjev, ki je bila najvišje na lestvici uvrščena leta 2014 na deseto mesto, trenutno pa je padla na 53. "Niti malo mi ni žal za Šarapovo. Sploh je ne pogrešam na turneji WTA. Je zelo nevšečna oseba, arogantna, polna sama sebe in zelo
 hladna . Ko sem z njo v garderobi, nikoli ne pozdravi. Sploh me ni prepričala," je povedala 26-letna Cibulkova za slovaški portal Šport.sk.