Prikazujem 1-20 od 4.146.966 konkordanc.
Ljudje imajo na začetku lahko velika nihanja v ravni sladkorja, preden ugotovimo, katera terapija jim ustreza. Posebno pri tistih, ki začno hitro uporabljati inzulin, je treba veliko potrpljenja in spodbude. Nič se ne zgodi čez noč, tudi bolezen nastaja dlje, enako se postopno privajajo na zdravljenje. Najteže je pri ljudeh, ki občutnejših težav še
 nimajo . Tisti z neprijetnostmi so bolj motivirani, da se nadlog znebijo, in hitreje začutijo, da jim novi pristopi resnično pomagajo, zato laže vzdržujejo stanje.
Načeloma se vsi zavedamo cenenosti »rumenih« medijev, njihovih skorajda neverjetnih sposobnosti, da še iz tako male mušice ustvarijo slona. Načeloma se vsi zavedamo, da rumeni mediji niso ravno vzgled vrhunsko oblikovanih in zasnovanih informacij, ki bi
 imele  dejanski vpliv na družbeno življenje. Zato še toliko bolj preseneča fenomen, ki ga lahko zlahka dokažemo z visokimi nakladami takšnih in drugačnih »trač informatorjev«.
Nekoliko takšne novičke berem, saj nas pravzaprav bombandirajo z njimi. Iz vsake male stvari naredijo ultra pomembno novico. Vedno manj se upošteva, da
 imajo  tudi javno izpostavljene osebe pravico do zasebnosti.
Kratice G+M+B na durih ne pomenijo zgolj imen treh kraljev, ampak v latinščini označujejo besede Kristus, blagoslovi to hišo. Obisk kolednikov
 ima  zatorej globlji pomen in ne obuja zgolj tradicije ali miselnosti določenega kroga ljudi.
Za duhovnika je bil posvečen leta 1944, sredi vojne vihre. Kljub mnogim težavam in odrekanjem je dočakal konec vojne, ki je zaznamovala ne le družine, ampak celotne narode. Po vojni je
 imel  v Trbovljah tudi ponovitev nove maše.
Spomini begajo sem in tja, iz desetletja v desetletje, sedaj se prikradejo, naslednji trenutek zopet zginejo v nek drug kotiček. »Kakšni so Mozirjani, sedaj ste
 imeli  dovolj časa, da ste jih dodobra spoznali,« ga vprašam. »Ne da bi jih hvalil, grajati pa jih tudi ne smem. Ne morem se pritoževati, saj potrpijo z mano. Nekateri sobratje duhovniki so imeli včasih težave zaradi svojega poklica. Jaz moram reči, da takšnih problemov nisem imel nikoli. Doživel sem vse mogoče, težav pa res nisem imel. Z oblastjo sem dobro shajal. Izzival resda nisem nikoli, tako da tudi posebnih nasprotnikov nisem imel.«
Spomini begajo sem in tja, iz desetletja v desetletje, sedaj se prikradejo, naslednji trenutek zopet zginejo v nek drug kotiček. »Kakšni so Mozirjani, sedaj ste imeli dovolj časa, da ste jih dodobra spoznali,« ga vprašam. »Ne da bi jih hvalil, grajati pa jih tudi ne smem. Ne morem se pritoževati, saj potrpijo z mano. Nekateri sobratje duhovniki so
 imeli  včasih težave zaradi svojega poklica. Jaz moram reči, da takšnih problemov nisem imel nikoli. Doživel sem vse mogoče, težav pa res nisem imel. Z oblastjo sem dobro shajal. Izzival resda nisem nikoli, tako da tudi posebnih nasprotnikov nisem imel.«
Spomini begajo sem in tja, iz desetletja v desetletje, sedaj se prikradejo, naslednji trenutek zopet zginejo v nek drug kotiček. »Kakšni so Mozirjani, sedaj ste imeli dovolj časa, da ste jih dodobra spoznali,« ga vprašam. »Ne da bi jih hvalil, grajati pa jih tudi ne smem. Ne morem se pritoževati, saj potrpijo z mano. Nekateri sobratje duhovniki so imeli včasih težave zaradi svojega poklica. Jaz moram reči, da takšnih problemov nisem
 imel  nikoli. Doživel sem vse mogoče, težav pa res nisem imel. Z oblastjo sem dobro shajal. Izzival resda nisem nikoli, tako da tudi posebnih nasprotnikov nisem imel.«
Spomini begajo sem in tja, iz desetletja v desetletje, sedaj se prikradejo, naslednji trenutek zopet zginejo v nek drug kotiček. »Kakšni so Mozirjani, sedaj ste imeli dovolj časa, da ste jih dodobra spoznali,« ga vprašam. »Ne da bi jih hvalil, grajati pa jih tudi ne smem. Ne morem se pritoževati, saj potrpijo z mano. Nekateri sobratje duhovniki so imeli včasih težave zaradi svojega poklica. Jaz moram reči, da takšnih problemov nisem imel nikoli. Doživel sem vse mogoče, težav pa res nisem
 imel . Z oblastjo sem dobro shajal. Izzival resda nisem nikoli, tako da tudi posebnih nasprotnikov nisem imel.«
Predmetnik študijske smeri Matematika vsebuje 68 predmetov na modulu matematika in 72 predmetov na modulu matematično izobraževanje. Doktorand skupaj z mentorjem izbere predmete iz nabora ponujenih predmet in iz predmetnikov drugih primerljivih programov domačih in tujih univerz, ki
 imajo  programe ovrednotene po sistemu ECTS ali drugih sistemih, ki omogočajo primerjavo vrednotenja.
Zdaj pa je posegla vmes Monty: »Dedek, Mike mi je rekel, da
 imaš  nekakšne dobre novice zame!«
»Ja, seveda greš lahko. Ampak samo pod pogojem, da gre Sean s teboj. Če želite, lahko vzamete mojo jahto, da vam ne bo treba plačevati jadrnice. Si bo vsaj malo pretegnila svoje ude. Že dolgo ni bila na morju. Ampak nikar ne skrbite, jahta je v brezhibnem stanju in opremljena z najboljšo sodobno opremo. Kako se vam zdi?« Monty in Seanu so se zasvetile oči. Oba sta bila navdušena. Na Donovi jahti bodo
 imeli  dovolj prostora, pa še zastonj je.
Vmešal se je Mike: »Ja, res smo jo zaplenili. Ker pa smo jo že preiskali, ne bo nobene škode, če si jo izposodite, saj na njej nismo našli ničesar sumljivega. Za vsak primer bom vprašal še šefa, ampak mislim, da ne bo težav.« Monty je vsa navdušena najprej objela dedka, nato pa še Mikea. Dedka je imela iz dneva v dan raje. Zdaj pa še posebej, ko si je priznal, da je storil veliko slabega in da mora odslužiti svoje grehe. Mike in Don sta odšla. Monty in Sean pa sta se odločila, da gresta kar takoj pogledat Donovo jahto. Mike je pred tem še vprašal šefa, ali si jo mladina lahko izposodi. Šef ni imel nič proti. Dal jima je ključe, da bosta lahko prišla v podpalubje. Monty in Seana je kar odneslo v pristanišče. Poklicala sta taksi. Kmalu sta že stala na krovu Skrivnostne dame, kot se je jahta imenovala. Odklenila sta vrata in odšla pogledat njeno notranjost. Res je bila opremljena po zadnjih standardih: DVD-predvajalnik, velika televizija, prenosni telefoni, videorekorder, radar in še in še. Tudi prostori so bili opremljeni luksuzno. Jahta je
 imela  tri spalnice, kuhinjo, kopalnico in dnevno sobo. Bila je popolna in kot nalašč za njihovo druščino. Monty je po prenosnem telefonu poklicala Sally in ji vse povedala. Sally je kar vriskala od veselja. Čez dobre pol ure je bila celotna druščina zbrana na krovu. Vsi so bili navdušeni nad Skrivnostno damo. Fantje so se bolj posvečali krmilu in tehničnim pripomočkom, dekleta pa so bila navdušena nad prostornostjo in lepo opremljenimi prostori. Odločili so se, da bodo izpluli čez tri dni. Pred tem morajo še nakupiti vse potrebno za na pot. Na jahti so ostali do večernih ur. Pretaknili so vsako ped. Medtem pa so fantje odšli še po pice in kitajsko hrano. Pozno kosilo so pojedli kar na jahti. Bilo je zelo okusno. Druščina kar verjeti ni mogla, da bo ta velika jahta nekaj časa samo njihova, brez odraslih in skrbi. Monty se je spomnila, da ne bo mogla z njimi; ostala bo tukaj, če bodo morda našli njene starše. To je vse malo potrlo. Sean jo je prepričeval, naj vseeno gre, ker brez nje tudi on ne bo šel. Brez njiju pa tudi nihče drug ni hotel iti. Sean je poklical očeta. Vprašal ga je, koliko časa bo še trajalo, preden bodo ujeli Armanda in našli Montyjine starše. Mike mu je povedal, da bo iskanje trajalo še kar nekaj časa, vsaj teden dni ali več. Povedal mu je, kaj muči Monty. Mike je sinu rekel, naj jo pokliče k telefonu. Mike je Monty pomiril in ji obljubil, da jih bodo obvestili, če bodo našli njene starše, še preden se bodo oni vrnili. To je Monty zadoščalo in odločila se je, da gre z njimi na križarjenje.
Lindsay Lohan si močno želi te vloge, po poročanju spletne strani TMZ celo tako močno, da želi v najhitrejšem možnem času odslužiti kazen, ki ji jo je naložilo sodišče zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Po najboljših močeh bo Lohanova kazen odslužila že do marca, zato ne bo
 imela  večjih obveznosti, ko se bo istega meseca začelo snemanje filma v Kanadi.
"Država je visoko zastavljen cilj in ne vem, ali ga bomo sploh kdaj dosegli. Smo pravzaprav večni gosti. V številnih državah. Ni je, da nas tam ne bi bilo. Govori se pravzaprav, da je naša država Indija. Da smo od tam odrinili na dolgo pot, na naše tavanje, ki traja že stoletja. Bil sem v Indiji. Odšel sem kar tako. Nekega dne. Preprosto sem hotel preveriti, koliko je resnice v domnevnem dejstvu, da smo mi iz te Indije. In veš, spomnim se, bil sem nekje v Kalkuti, hodil sem po neki ulici. Naenkrat zagledam veliko reklamo. Tako veliko, kot jo ima recimo Coca Cola. In vidim, tam poleg zidu stoji človek, starejši Indijec. Pristopim. Na skromni mizi prodaja vodo, navadno vodo. Ne vem, ali
 ima  dvajset steklenic te vode. Vendar je on naročil in nad seboj razprostrl to veliko reklamo. To je Cigan. To je naš razpoznavni znak. In to je zgolj ena podobnost, ki me je prepričala o povezanosti naših duš. Je resnica v tej zgodbi o našem poreklu..."
"Pravega Cigana je odveč spraševati, če je že kje bil. Bil je namreč že povsod, ha, ha... No, šalim se; čeprav je nekaj resnice v dejstvu, da se redko dokončno ustalimo, sem pred mogoče dvema letoma obiskal Maribor.
 Imeli  smo nastop v vašem Narodnem domu. Rad bi spet prišel. Vseeno kam. Imam svoj ansambel Črni diamant. Ko gre za glasbo, so oni vedno z menoj. Vendar prihajam tudi na druga srečanja, denimo literarne večere, večere romske poezije, tribune o Romih... Vseeno je, kdo in kdaj me pokliče - pomembno je, da je tematika srečanja posvečena mojemu narodu - Ciganom."
Dr. Aleksander Doplihar, zdravnik prostovoljec in vodja ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, pa opozarja, da je gospodarska recesija pripeljala do tega, da se število ljudi v omenjeni ambulanti stalno povečuje, situacije pa so vse težje. "Država bi zato morala nujno nekaj ukreniti. Mi se bojujemo že dvajset let, da bi uredili zavarovanje za vse ljudi, ki so socialno ogroženi. Dodatno zavarovanje, tistih 27 evrov, za nekoga, ki ima visoko plačo, ne pomeni nič in ravno to je glavna ovira pri odločanju naših poslancev, ki še vedno menijo, da se
 imajo  vsi pravico in možnost zavarovati. To seveda drži, vendar mnogi teh 27 evrov preprosto nimajo," pove Doplihar. Prav tako je izpostavil, da zdajšnje parlamentarne stranke v svojih programih nimajo nujnih socialnih usmeritev, kljub temu da se opredeljujemo za socialno državo. "Naša država je socialna le toliko, kolikor iz izpitih slovenskih delavcev dela socialne podpirance," odločno konča Doplihar.
Po zadnjih podatkih je zahtevke, da želijo glasovati, RVK poslalo 4850 državljanov, ki začasno (zdomci) ali stalno (izseljenci) prebivajo v tujini. Rok, ko so lahko zahtevali, da se jih vpiše v posebni volilni imenik (izseljenci) ali pa da bodo volili v tujini (zdomci) - in se jim tako omogoči glasovanje po pošti ali na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih (DKP) - se je sicer iztekel 15. septembra, vendar so ga podaljšali do 2. oktobra. Koliko zahtevkov državljanov so odobrili, ni znano, saj je RVK vse zahtevke predala upravnim enotam, ki jih preučijo (ali so tisti, ki so zahtevali takšno glasovanje, slovenski državljani) in jih razvrstijo v volilne okraje in/ali pa vpišejo v posebne volilne imenike. Izseljenci so morali zahtevku za vpis v posebni volilni imenik navesti tudi podatke o zadnjem stalnem prebivališču ali enega od staršev v RS, če tega ni mogoče ugotoviti, pa izjavo državljana, v kateri volilni enoti in volilnem okraju bo uresničil volilno pravico. Če bo državljan 15. oktobra kljub vsemu v domovini in bo želel glasovati na volišču, je moral to navesti v zahtevku, saj bo moral
 imeti  posebno volilno karto, ki velja za glasovanje v tujini. Če bo na voliščih na DKP glasovalo vsaj 200 državljanov (tistih, ki bodo prišli na volišče ali bodo na DKP poslali glasovnico po pošti), bo tamkajšnji volilni odbor ugotavljal izid volitev, če pa ta pogoj ne bo izpolnjen, bodo glasovnice poslali RVK. Do petka, 20. oktobra, do 12. ure se bo ugotavljal uradni izid glasovanja po pošti iz tujine.
"Pričakujem, da bom kakšen kilogram dobil nazaj, zato sem se začel ukvarjati s športom, poleg tega pa ne jem več nezdrave hrane," pravi Emi, ki je zadnje tedne ob jutrih jedel le opečenec, za kosilo si je privoščil jajce, kislo mleko in pomarančo, enkrat na teden govedino, mešano zelenjavo in malce paradižnika. Priznal je, da je
 imel  med hujšanjem štiri krize, a se ni želel vdati skušnjavam, zato se ni niti enkrat pregrešil.
Vsaka rada sliši lepo besedo, vsaka se rada počuti posebno, poželjivo in do tega
 imate  vso pravico. Prav zato vam naj vsak dan nameni kakšen kompliment, pa čeprav na videz še tako banalen.