Prikazujem 21-40 od 243.265 konkordanc.
Les sam po sebi izžareva občutek toplote in domačnosti ter prinaša naravo v vaš dom. Pridobljeno znanje in
 izkušnje , sodobni stroji in predvsem ljubezen, s katero obdelujemo les, nam omogočajo, da zmoremo preliti vaše želje in ideje v lepo oblikovan in uporaben izdelek, ki bo naredil vaše stanovanje bolj udobno in prijetno.
Za nami je tako še ena pot v tujino, kjer smo dobili veliko novih
 izkušenj  in idej za delo doma.
BUDIMPEŠTA, 8. - Glavni akterji uspešnega nastopa v prvi evropski ligi v Budimpešti so bili razumljivo atleti, ki so dosežke doživljali po svoje. "Po nastopu na 1500 metrov sem bil okregan, češ da z
 izkušnjami  na 5000 metrov ne morem v takšni konkurenci in na krajši progi računati na moj značilni finiš. Teka na 800 metrov sem se zato lotil drugače. Tekmece, ki bi jih lahko prehitel, sem imel ves čas na očeh in jih na koncu po načrtih tudi obšel ter ob točkah izboljšal še osebni rekord," je bil vesel Bekim Bahtiri, ki je opravil v Budimpešti dva posamična nastopa.
Trgovanje z delnicami Krke je bilo ustavljeno v četrtek, potem ko so se prodajalci ne le ta, temveč že prejšnji dan opazno zgostili. Kako je s presojo, iskanjem in kaznovanjem izkoriščanja predčasno dobljenih informacij, vemo vsaj od lanskega februarja. Verjeti, da bo trgovanje tik pred zaustavitvijo imelo kakršnekoli posledice, je sodeč po dosedanjih
 izkušnja  žal preveč naivno. Naivno pa je najbrž tudi verjeti, da Krka nikakor ni mogla poskrbeti za javno objavo informacij in takojšnjo sprostitev. Zavlačevanje s tiskovno konferenco zato ne pušča dobrega okusa.
Da, vsekakor! Situacija je sicer različna od države do države. Ta ksenofobija se je v Nemčiji začela praktično s padcem berlinskega zidu. V Avstriji smo imeli
 izkušnjo  z begunci z območja nekdanje Jugoslavije, sedaj visi v zraku možnost širitve EU. Brez dvoma so med tema dvema primeroma razlike. Posledice pa so podobne. Med ljudmi v državah EU rasteta občutek ogroženosti in odpor do tujcev. Zadeva še zdaleč ni dramatična, je pa tudi res, da raste tudi število ljudi s takimi občutji. Nemara je zato še toliko bolj pomemben in nevaren pojav Haiderja, način njegove komunikacije z ljudmi. To ni klasična skrajna desnica, niti ni klasični neonacizem. Vsekakor pa tudi ni za demokracijo sprejemljiv politični diskurz.
V avtohtonih kmečkih domačijah se danes zrcalijo z naravo in delom povezane
 izkušnje . Kažejo se v razporeditvi in usmerjenosti objektov v domačiji, v razporeditvi in opremi notranjih prostorov, v uporabi in obdelavi posameznih avtohtonih materialov in podobno. Na podlagi izkušenj, povezanih z dobrim poznavanjem naravnih danosti, človeka in njegovega dela, so se postopoma oblikovala temeljna pravila podeželskega stavbarstva. Ta pravila so graditelji upoštevali in jih skladno s stalnim napredkom, spreminjanjem gospodarskih razmer, spreminjanjem družinske strukture in novostmi v arhitekturnem oblikovanju dopolnjevali. Poudariti je treba, da so bile vse novosti, tudi merila lepega, v podeželski prostor vnesene z velikim občutkom za obstoječe stavbarstvo in že uveljavljena stavbna merila.
Dolgoletna tradicija,
 izkušnje  in bogata ponudba na področju izobraževanja mladine in odraslih so jamstvo, da bodo tudi v prihodnje uspešno upravljali pomembne naloge, ki so jim zaupane.
Ljubljana, 29. januarja (STA) - Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) bo v okviru mednarodnega mrežnega projekta Small size, pri katerem sodeluje skupaj s sorodnimi tujimi organizacijami, ta konec tedna ponudilo predstavi, namenjeni najmlajšim oz. otrokom do 6. leta. Na ogled bosta uspešnica Zverjašček v režiji Jake Ivanca in predstava Saše Eržen v režiji Silvana Omerzuja Ti loviš. Small size je projekt več gledaliških in kulturnih središč, ki so svoje umetniško raziskovanje posvetili otrokom in razvili posebno strokovno znanje na področju uprizoritvenih umetnosti za zgodnja otroška leta. Mreža, ki je bila ustanovljena leta 2005 s podporo Evropske komisije, omogoča srečevanja, izmenjavo
 izkušenj  in znanja ter razvijanje skupnih projektov in širjenje informacij in izsledkov raziskovanj, so sporočili iz LGL. V sklopu projekta bodo od petka, 30. januarja, do nedelje, 1. februarja, v mestih po vsem svetu, od Helsinkov, Londona, Madrida, Salzburga, Bukarešte in Ljubljane pa vse do Ciudad de Mexica, gledališča čas in prostor namenila najmlajšim obiskovalcem. Pri izvedbi 52 prireditev sodeluje 19 držav. Projekt je, kot piše na spletni strani LGL, pomemben, saj veliko staršev že kmalu po rojstvu otroka zanima, kdaj je primeren trenutek, ko lahko z otrokom obiščejo gledališče. Razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek meni, da gledališke predstave za otroke dosežejo svoj namen, če so te v skladu z osnovnimi zakonitostmi otrokovega razvoja v posameznem obdobju. Zato v lutkovnem gledališču priporočajo, da starši otroka prvič v gledališče pripeljejo, ko dopolni eno leto, ob čemer morajo biti pozorni, da obiščejo predstavo, namenjeno prav tej starostni skupini. Te predstave so namreč prilagojene najmlajšim: so kratke, enostavne, dvorana pa ni povsem zatemnjena, da otroka ni strah.
Na mostu je bilo napeto. Kakšnih sto pripadnikov kraljevih zelenih suknjičev, britanskih vojakov, je zapiralo pot prihajajočim demonstrantom. Čeprav je njihov predstavnik za tisk pojasnil, da so se na mostu znašli zgolj po naključju. Da so bazirani v Prištini in da bi bili lahko kot okrepitev poslani kamorkoli, kjer so težave. Očitno je bilo, da nekdo računa na njihove
 izkušnje  iz Severne Irske, na izkušnje z ulic Belfasta. »Če bodo Srbi izkoristili te demonstracije in začeli streljati, bo stvar vsaj hitro opravljena. Z našimi warriorji bomo brez omahovanja do konca počistili mesto,« je nediplomatsko dodal poveljnik enote, medtem ko je zategoval opremo na svoji uniformi. »Ve se, kdo je za takšne zadeve najbolje usposobljen. To niso niti ramboti, še manj nekakšni van dammi, pač pa mi!«
Tehnologije, temelječe na »bio« izhodiščih, uvaja tudi podjetje RIKO HIŠE, d. o. o., ki izdeluje kakovostne in izvirno zasnovane lesene hiše. V tehnologijah obdelave lesa združujejo
 izkušnje  preteklih dob in najnovejše raziskovalne dosežke gradbeniške stroke. Zato se tako doma kot v tujini povečuje povpraševanje po njihovih hišah, ki imajo vrhunske termične in protihrupne lastnosti.
Ljubljana, 26. oktobra (STA) - Predsedniški kandidat SD Borut Pahor pravi, da v volilni kampanji uživa. "Ne bojim se za svoj položaj ne za svojo prihodnost. Prvič se zares, z zadnjo kapilaro, borim za svojo idejo. To je osvobajajoč občutek," je povedal v pogovoru za STA. Pojasnil je tudi nekatere odločitve glede bank in opozoril, da partizanstvo spet dobiva političen pridih. Volilne kampanje ste se lotili na zelo drugačen način od tega, kar smo bili vajeni doslej. Kako vam lahko te izkušnje pomagajo pri opravljanju funkcije predsednika? Deloma sem si take kampanje želel, deloma sem bil vanjo prisiljen, saj sem si želel med tiste ljudi, ki so dve desetletji precej tiho, z veseljem ali pa razočaranjem, gledali politiko, ki sem jo soustvarjal, v bistvu pa jih nisem veliko vprašal, kaj si mislijo o mojem delu. Ta akcija, ki še teče in bo tekla tudi po moji izvolitvi, je na nek način poklon ljudem za nazaj, po drugi strani pa želja po skupnem sodelovanju za naprej. To so namreč ljudje, ki bodo državo izvlekli iz krize, ker brez njihovega zaupanja v to, kar počnemo, ne bo šlo več. Delovne brigade pa upam, da bodo postale epidemija solidarnosti. Kako boste s tem nadaljevali tudi kot predsednik? Tako kot sedaj. En dan, ko se bomo dogovorili z nekim kolektivom, bom preživel v družbi tamkajšnjih zaposlenih. Je v tem kaj spornega? Je to klovnovstvo? Zakaj vas to tako vznemirja? Ker je novo. In kar je novo, je vedno kontroverzno. Ne glede na to, ali bom predsednik ali ne, bom skušal peljati naprej zamisel delovnih brigad. To je dragoceno zaradi svoje sporočilnosti. Gre za to, da narediš nekaj dobrega za ljudi, ki so v stiski. Se vam zdi, da bi takšen pristop prišel prav že v času, ko ste bili predsednik vlade? Ne, takrat si ga ne bi mogel privoščiti. Zahteva čas, izredno telesno kondicijo pa tudi izjemno psihično motiviranost. Za sabo puščam zgodbo, o kateri bi lahko napisal knjigo. Podprl vas je nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder. Kako pomembna je zunanja podpora? Slovenci imamo zelo razumen odnos do tega. Ne podcenjujemo takih obiskov, a vemo, da oni ne odločajo namesto nas. Vendar dajo od sebe nek signal. In Schröder je tak signal, je korelacija z nekaterimi mojimi izkušnjami. Želel sem si njegove podpore in želja se mi je izpolnila. Po drugi strani so vam podporo odrekli v ZZB NOB. Lukšič je dejal, da je to, kot bi se oče odpovedal otroku. Kako ste vi gledali na to odločitev? Zaradi Lukšičeve izjave sem bil malce nejevoljen. Vem, da je hotel najboljše, ampak je naredil najslabše. Najmanj, kar sem si želel, je, da bi javnost imela vtis, da sem razočaran, ker me zveza borcev ni podprla. Zveza naj podpre tistega, za katerega meni, da najbolj ustreza njihovim pričakovanjem. Pričakoval sem, da me ne bodo podprli, zato me je Igorjeva izjava zmotila. Veste, da sem iz partizanske družine in da sem zavoljo te dediščine imel komunistično tradicijo v družini. Sem velik podpornik ohranjanja spominov na slavne partizanske dni. Vendar me kot pripadnika tega gibanja moti, da tisti, ki imajo v teh vrstah največ avtoritete, ne sprevidijo, kar vidim jaz: da se je enkrat partizansko gibanje že postavilo v politično funkcijo in da zdaj znova dobiva močan politični pečat. Iti na partizansko proslavo tako ne pomeni več pokloniti se žrtvam in slavnim ljudem partizanskega upora, ampak pomeni izkazati svojo politično pripadnost. Bomo videli, ali ni s tem zapravljena še ena priložnost za nekaj, kar bi partizanstvo ohranilo kot domoljubno dejanje med vsemi ljudmi v Sloveniji, ne glede na njihovo nazorsko opredelitev. Ni vas presenetilo, da vas ZZB NOB ni podprla. Pa ste si želeli, da bi vas? Gotovo, vedno sem si želel, da ljudje, ki so dali skozi tako težke čase, stojijo za pogumno kandidaturo, kot je moja. In nekateri izmed njih dejansko stojijo. Se bo morala zamenjati cela generacija, preden bomo prišli do tega, da se politika ne bo delila na levo in desno na osnovi odnosa do polpretekle zgodovine? Verjetno je deloma res, da so generacije, ki so dale skozi to težko obdobje, obremenjene s svojimi težavami in spomini. Pustimo jih v miru. Politiki pa smo zdaj dolžni storiti vse, da ne bi pregrevali ozračja s temi temami. Bil sem eden redkih politikov v času 90. let, ki sem hodil na partizanske proslave. Leta 2001 sem kot predsednik parlamenta položil cvetje v Teharjah. Kot predsednik vlade sem se udeležil maše v Rogu. Spravno srečanje v Rogu leta 1990 je bil po mojem mnenju iskren poskus na obeh straneh, da se nekaj premakne. Potem se je zdelo, kot da je ena stran izdala drugo in je zaupanje izginilo. Predlagam, da se stranke dogovorijo, da polpretekle zgodovine do nadaljnjega ne omenjajo za politične potrebe. Da se o tem ne razpravlja, ker je malo verjetno, da bi v tako pregretih razmerah prišli do česa spodobnega in spodbudnega. Se vam zdi, da je vse to lahko ovira za vse nujne odločitve, ki jih mora Slovenija zdaj sprejeti? Da, tega me je strah. Vzemimo za primer razmere v tednu po državni proslavi ob dnevu državnosti. Bile so nevzdržne. Tako eni kot drugi so bili tako razburjeni, da se ni dalo normalno pogovarjati o normalnih stvareh. Če mene vprašate, je bilo to nepotrebno draženje. Velika neumnost vlade, da je šla v to, ker je samo sprla ljudi in pokazala, kako zelo globoke so te rane in kako hitro zakrvavijo. Javnomnenjske ankete vas uvrščajo v drugi krog s Türkom. Računate, da se lahko razmerja še spremenijo? Ne računam na nič, razen nase in na ljudi okoli mene. V kampanjo se nisem odpravil zato, da bi zmagal - vem, da se sliši groteskno ali neprepričljivo -, ampak zato, da bi povedal nekaj stvari, ki jih nihče drug v tej državi ne more razen mene. Ker nima takih izkušenj. Ne le toliko različnih, temveč tudi izkušenj vodenja vlade, kot jih imam jaz. Ko sem v začetku leta opazil, da se v Sloveniji dogaja deja vu, da se vladi, ki je ne podpiram, dogaja isto, kot se je moji, in da bo Slovenijo zelo kmalu doletela enaka tragedija - ponovna politična kriza -, sem se oglasil. Odločil sem se, da je najbolj glasen zvočnik kandidatura za predsednika republike. Zmagal pa bi rad zato, ker menim, da bi bil dober predsednik. Ker sem bolj moder kot pred petimi leti. Takrat sem bil popularen, s tem pa se v takih časih ne da veliko narediti. Je pomembna za predsednika republike, a ni zadostna. Predsednik republike mora včasih delovati tudi izven toka z ljudmi, včasih proti toku. Tvegati svojo popularnost za prave stvari. Ta pogum jaz imam. Kot predsednik bi znal bolj povezati skupnost, kot je to uspelo dosedanjemu predsedniku. Tokrat je kandidatov najmanj doslej. Čemu pripisujete to dejstvo? Je razlog res pomanjkanje denarja? Moja odločitev za kandidaturo je zelo pogumna, ker možnosti za zmago niso velike. Toda kolikor jih je, jih bomo izkoristili in zmagali. Pogumna je tudi z vidika, da se zoperstavite tako močnim podpornikom in sedanjemu predsedniku. Pogumna, ker vas lahko prav ti, s celotno mašinerijo, tako in drugače etiketirajo, zasmehujejo... To je tudi tipičen instrument tradicionalne levice - zasmehovati tekmeca. Toda to sem vedel. Moja odločitev je pogumna tudi zato, ker zastopam idejo sodelovanja in dogovora, kar ni običajno v slovenski politiki. Veliko lažje danes zmagate s tem, da se postavite z roko proti sovražniku in rečete: on nam jemlje dostojanstvo, on ogroža naša prizadevanja. To pravim zato, ker je bilo treba bolj kot denar zbrati pogum za kandidaturo. Vsi potencialni kandidati so vedeli, da denar ne bo igral vloge. Prav tako se je politika do neke mere tako priskutila večini ljudi, da se nihče noče z njo umazati. Toda tako politiko ta hip imamo. Ali jo bomo sami očistili ali pa bodo prišli tujci in nam bodo vladali. Ste proti zakonu o slabi banki in holdingu, a tudi proti referendumom. Če pa do njih pride, boste pozvali volivce k zavrnitvi zakonov ali ne? Se boste umaknili in ne boste sodelovali v kampanji? V tej kampanji že zelo sodelujem, s tem, ko moledujem, da do referendumov ne bi prišlo. Za razliko od koga drugega zelo jasno povem, da je holding korak nazaj. Slaba banka me spravlja v določen dvom. Vem, da dokapitalizacije doslej niso prinesle želenega poslovanja dveh ali treh državnih bank. V politični stabilnosti je slaba banka lahko dobra rešitev, toda mora biti izpolnjenih toliko pogojev, da malo ljudi verjame, da bo to uspelo. Tako je lahko potem namesto dobre draga rešitev. Vsekakor pa menim, da bi bil strošek referendumov - političen, gospodarski, socialni, finančni - dražji od slabih lastnosti obeh zakonov. To že ... Ampak kaj, če referendumi bodo? Razmišljam, kaj bi bilo prav. V vsaki izjavi je treba sedaj reči ne referendumu. Tisti dan, ko boste izvedeli, da je vložena zahteva za referendum, se morate zavedati, da je to začetek konca te vlade. Tega ne vem le jaz, ampak bodo tisti hip vedeli tudi politični analitiki na tej in na oni strani Atlantika. Jaz bom le z veliko žalostjo in razočaranjem tisti dan verjetno od vas izvedel, da so vloženi referendumi. In bom rekel, o moj Bog - vnovič bo padla vlada oz. vnovič bomo imeli politično krizo. Samo, da tokrat z veliko bolj hudimi posledicami. Možnost, da bi bile tako hitro znova predčasne volitve, je majhna. Tudi če bi bile, bi bil čas do nove vlade predolg. Stranke te vladajoče koalicije, ko bodo šle, ne bodo nič naredile v korist nove vlade, da bi ta Slovenijo zvlekla iz krize. Razmišljanja o tehnični vladi pa so v Sloveniji ta hip precej sanjava. Sami ste že priznali nekatere napake vaše vlade, denimo, da ste napačno presodili stanje v bančništvu. Vam je žal, da ste preveč zaupali ljudem okoli sebe? Javno sem rekel, da smo najmanj prepovršno ocenili težave v bančnem sistemu. Nismo videli pomena v vzpostavitvi zdravih bank tako kot bi morali. Preveč je bilo takrat političnih igric okoli Nove ljubljanske banke. Spomnim se spomladi leta 2009, ko je v mojem kabinetu, v prostorih predsednika vlade, tekla razprava o ustanovitvi slabe banke. Matej Lahovnik je bil za ustanovitev slabe banke, Mitja Gaspari je bil proti. Tudi Lahovnik je mislil, da bi bila to dobra odločitev, če bi to banke same storile. Tudi zdajšnji minister za finance Janez Šušteršič ni bil za slabo banko. Jaz sem sprejel odločitev, da se je ne ustanovi. In smo dokapitalizirali. Leta 2010 se je zdelo, da smo uspeli. Kreditni krč je pojemal, v številnih parametrih smo lovili države, ki so izšle iz krize. Optimizem je bil po referendumu glede Hrvaške precej velik. Tudi poslovna klima je šla na bolje. Potem je Banka Slovenije povlekla potezo, zaradi katere bi moral tisti, ki je hotel videti dlje, takrat že videti začetek konca. V strahu, da se ne bi ponovili leti 2007 in 2008, ko so banke nekritično dajale kredite brez ustreznih zavarovanj, je ob začetku kreditne aktivnosti stopila na zavoro. Jeseni 2010 smo imeli nekaj pogovorov z bankirji, a niso prinesli želenih učinkov. Bali so se kreditiranja nekaterih podjetij, ki bi s krediti rešili svojo dejavnost, a so bili politično v nemilosti. Govorim o zlasti gradbenem sektorju. To so bile napake in spodrsljaji. Toda jaz nikogar od svojih sodelavcev ne krivim. Vsak bi lahko z mano na čelu naredil več. Naredili smo, kar se je dalo. V prid si štejem, da smo poskušali spreminjati tudi neka ravnanja, recimo kadrovanje politike v gospodarstvu. Tu je tudi padla moja vlada. Vključno z mojo stranko ni bilo veliko razumevanja za to, da to spremenimo. In aktualna vlada to vrača, kadrira na vhodna vrata. Bo videla, kaj pomeni holding. Ne, da bo vlada visela za vratom holdingu, ampak bo holding visel za vratom tej vladi. In sčasoma ji bo žal za to odločitev. Popravki koncepta agencije bi bili bistveno boljši. Slovenija ima s Hrvaško še odprto vprašanje glede nekdanje Ljubljanske banke. Kako po vašem mnenju v Evropi gledajo na to? Trenutno potrebujemo osredotočenost na gospodarske in politične težave doma. Če si bomo nabrali s tem, ko bi začeli odlagati ratifikacijo, nezaupanje v tujini, nam bo težko. Poleg tega je ratifikacija pogodbe naš interes. Mi se moramo pred morebitno zaostritvijo razmer v EU zavarovati z našimi sosedi, ki so članice istih mednarodnih formacij - Nata, EU. Moja
 izkušnja  pri urejanju odnosov s Hrvaško je pokazala, da je prava pot ravnanje v dobri veri na obeh straneh. To krepi zaupanje in pripelje do rešitev, s katerimi sta obe državi zadovoljni. Mislim, da sta se obe vladi dobro odločili, da sta imenovali eksperta. Za nikogar ne bo dobro, če bi iz teh ali onih izgovorov na eni ali drugi strani prišlo do tega, da bi ratifikacija postala vprašljiva. Hrvaška tu nima veliko manevrskega prostora, ker je dolžna spoštovati podpisano in ratificirano Dunajsko konvencijo. Zato se mi zdi, da lahko ob spretni diplomaciji, zlasti po imenovanju ekspertov, relativno hitro pridemo do tega. Za Slovenijo je dobro tudi, da se na primeren način potrudi, da Hrvaška naredi, kar je potrebno in da ne bi bilo kakšnih nesporazumov. Moja izkušnja s tem, da smo blokirali Hrvaško, je bila huda. Moral sem jo nositi na svojih ramenih. Toliko smo naredili za to, da sta slovenski in hrvaški narod prijateljska, da bognedaj, da bi to pokvarili. Če ne boste izvoljeni za predsednika - je vaša politična kariera po porazu na državnozborskih, strankarskih in predsedniških volitvah mrtva? Ne razmišljam o tem. Zdaj grem s svojo idejo na volitve in vse moči je treba usmeriti v njen uspeh.
Z izpodbijano odločbo je Carinski urad A. zahtevek tožnika za pridobitev dovoljenja za pooblaščenega prejemnika trošarinskih izdelkov zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 3. 9. 2007 vložil vlogo za pridobitev dovoljenja za pooblaščenega prejemnika, v kateri je navedel, da predvideva v okviru svoje dejavnosti v odlogu plačila trošarine prejem naslednjih trošarinskih izdelkov: plinsko olje iz tarifne št. 2710 19 41 (D-2), v dvanajstmesečni količini 2.500.000 litrov; plinsko olje iz tarifne št. 2710 19 45 (KOEL), v dvanajstmesečni količini 3.500.000 litrov; motorni bencin iz tarifne št. 2710 11 45 (NMB95), v dvanajstmesečni količini 1.200.000 litrov; biogorivo iz tarifne št. 3824 90 98, v dvanajstmesečni količini 500.000 litrov. V posebnem ugotovitvenem postopku za presojo upravičenosti tožnika za pridobitev dovoljenja za pooblaščenega prejemnika je prvostopni organ po uradni dolžnosti pridobil še ostale podatke iz uradnih evidenc, ki se nanašajo na poslovanje družbe in oseb, povezanih z njo, ter v skladu z 51. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 49/04 s spremembami, dalje Pravilnik) zaradi možnosti zagotovitve izvajanja posebnih ukrepov trošarinskega nadzora, obiskal tožnika na sedežu in pregledal evidence, ki se nanašajo na poslovanje tožnika, kot tudi predvideno mesto prejema naftnih derivatov oz. skladišče naftnih derivatov kapacitete 700.000 litrov na naslovu … ulica št. … v A. O ugotovitvah je izdal zapisnik z dne 4. 1. 2008, na katerega je tožnik podal pripombe, ki jih prvostopni organ ni upošteval in se je o njih izrekel v izpodbijani odločbi. Prvostopni organ se sklicuje na določbe 1. odstavka 125. člena in 145. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, dalje ZUP) v zvezi z posebnim ugotovitvenim postopkom ter na določbe 29.a člena in 61. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 84/98 s spremembami, dalje ZTro) in 2. odstavek 18. člena in 51. člena Pravilnika. Prvostopni organ je v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovil, da družbo B. d.o.o., ustanovljeno 20. 3. 2007, lastniško in vodstveno obvladujejo ljudje, ki so bili predhodno zaposleni v družbi C. d.o.o., … ulica št. …, D., do katerega ima Carinski urad A. odprte terjatve, ki so nastale zaradi nedopustnega ravnanja nekaterih oseb, ki so sedaj zaposlene, oz. so v novi družbi zopet odgovorne za ravnanje s trošarinskimi izdelki, tako E.E., ustanovitelj in zakoniti zastopnik družbe C. d.o.o, odgovoren za trošarinski dolg s strani družbe C. d.o.o., ki je v družbi tožnika B. d.o.o. (ustanoviteljica družbe je F.F., ki je v zakonski oz. sorodstveni vezi z E.E.) ponovno predviden za odgovorno osebo za poslovanje s trošarinskimi izdelki in gre v skladu z 18. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, dalje ZFPPIPP) za ožje povezane osebe. Ob tem ne gre zanemariti, da je tožnik registriran na naslovu … ulica št. …, D., kjer imata zakonca prijavljeno stalno prebivališče oz. na njunem domačem naslovu. Prav tako je prvostopni organ ugotovil, da se poslovanje družbe B. d.o.o. odvija v prostorih na naslovu … ulica št. …, D., kjer je registrirano in ima poslovni sedež tudi podjetje C. d.o.o., ki so po izjavi tožnika last E.E. (st.) in jih ima tožnik v najemu, čeprav ne razpolaga z najemno pogodbo. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da je bil celotni vozni park družbe C. d.o.o., na katerem ni bila vpisana zastavna pravica, prenešen na tožnika oz. je tožnik za omenjena vozila prevzel leasing. Prvostopni organ iz navedenega zaključuje, da je družba C. d.o.o. v izogib plačila trošarinskih dajatev prenehala s poslovanjem in celotni dejavnost prenesla na tožnika in da gre pri družbi C. d.o.o. za izogib plačila trošarinskega dolga. Glede pripomb tožnika, da gre za novo gospodarsko družbo, ki izpolnjuje vse pogoje iz 29. člena ZTro, ki nima nobene pravne povezave z družbo C. d.o.o., ter da je prevzela zaposlene, in vozni park odkupila. Za najemno pogodbo za najeto skladišče v A. ni potrebna notarska overovitev, prvostopni organ pa ni oporekal dejstvu, da je tožnik pravno formalno nova družba in da z vidika trošarinske zakonodaje ni sporno dejstvo, da je zaposlil nekatere zaposlene iz družbe C. d.o.o. in prevzel leasing pogodbe in vozni parka od družbe C. d.o.o.. Kot nesporno pa ugotovlja, da so vsa sredstva, kupci in ljudje iz družbe C. d.o.o. preneseni na družbo B. d.o.o., da se z zaprtjem TRR in prenehanjem s poslovanjem želi družba C. d.o.o. izogniti plačilu trošarinskega dolga, za kar je odgovoren zakoniti zastopnik družbe C. d.o.o., E.E., ki je v družbi tožnika ponovno zadolžen in odgovoren za poslovanje s trošarinskimi izdelki. Glede pripombe tožnika, da redno izpolnjuje davčne in carinske obveznosti (kar potrjuje s potrdilom davčnega organa), prvostopni organ navaja, da tožnik do sedaj ni izvajal trošarinskih in carinskih postopkov, zato tudi ne more imeti obveznosti. Pri tem se sklicuje na 29.a člen ZTro, po katerem mora pooblaščeni prejemnik po prejemu dovoljenja, med ostalimi redno izpolnjevati davčne in carinske obveznosti. V tej zvezi navaja, da glede na to, da je v družbi B. d.o.o. odgovoren za trošarinske postopke E.E., ki je z opustitvijo dolžnega ravnanja v družbi C. d.o.o. povzročil nastali trošarinski dolg, prvostopni organ predvideva, da bi ponovno lahko prišlo do izogibanja trošarinski zakonodaji in neizpolnjevanja 4. alinee 4. točke 29.a člena ZTro. Na pripombo tožnika glede predložitve ustrezne bančne garancije za zanesljivo zavarovanje trošarinskih obveznosti pa prvostopni organ navaja, da je kljub predloženemu ustreznemu inštrumentu za zavarovanje trošarinskih obveznosti za družbo C. d.o.o., s strani E.E. prišlo zaradi nezakonitega ravnanja do nastanka trošarinskega dolga, ki ga z bančno garancijo, ki jo je predložil, ne da poravnati, ker je bila višina garancija določena na podlagi netočnih podatkov ter glede na te
 izkušnje  ni mogoče določiti posebnih ukrepov v skladu z 51. členom Pravilnika, ki bi določil učinkovit nadzor nad izvajanjem določil ZTro. Zato je prvostopni organ v skladu s 4. alineo 4. točke 29.a člena ZTro in 51. člena Pravilnika zavrnil zahtevo za izdajo dovoljenja tožniku za pooblaščenega prejemnika. Z odločitvijo prvostopnega organa se strinja tudi pritožbeni organ, ki povzema razloge prvostopnega organa, ki so povzetek zapisniških ugotovitev. in se sklicuje na 29.a člena ZTro, ki ga citira. Pogoji, pod katerimi je mogoče ugoditi zahtevku in izdati dovoljenje posredno izhajajo iz 4. odstavka tega člena oz. med drugim iz 4. alineje izhaja za pooblaščenega prejemnika obveznost, da redno izpolnjuje carinske in davčne obveznosti. Po mnenju pritožbenega organa je prvostopni organ na podlagi ugotovitvenega postopka pravilno ocenil, da bi pri tožniku prišlo do izogibanja obveznosti, da redno izpolnjuje carinske in davčne obveznosti. Tudi po mnenju pritožbenega organa ni mogoče spregledati tožnikovih povezav z družbo C. d.o.o., ki ji je bilo z odločbo z dne 12. 5. 2008 s strani Carinskega urada A., skupaj z odgovorno osebo E.E., očitano sodelovanje pri kršitvi 29.a člena ZTro ter ji je bilo odvzeto dovoljenje in naknadno obračunana trošarina, pripadajoče obresti ter okoljske dajatve. Iz aktov, ki jih prvostopni organ navaja, izhajajo kršitve trošarinske zakonodaje oz. visok znesek naknadno obračunanih dajatev, ki ob izkazanih povezavah med tožnikom in družbo C. d.o.o., tudi po mnenju pritožbenega organa zadoščajo za zaključek, da bi bilo tveganje za neizpolnjevanje iz 4. alineje 4. odstavka 29.a člena ZTro izhajajočih obveznosti, preveliko. Navedeno pa tudi potrjuje tudi pravilnost ugotovitve, da v skladu z 51. členom Pravilnika ni mogoče določiti posebnih ukrepov nadzora, ki bi omogočili učinkovit nadzor nad izvajanjem določil ZTro. Tudi po mnenju pritožbenega organa tožnik ne more zagotavljati nemotenega carinskega nadzora. Sicer tožnik nima evidentiranih neporavnanih davkov in prispevkov, ob upoštevanju dejstva, da gre za gospodarsko družba z osnovnim kapitalom 7.500,00 EUR, ki posluje od 20. 3. 2007, pa tudi ni mogoče zaključiti, da je izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 29.a člena ZTro.
Situacije, ki jih nismo vajeni, nam včasih povzročajo velike preglavice, saj nam primanjkuje spretnosti in gotovosti. Zgrabite priložnost in si naberite novih
 izkušenj !
Večinoma imamo ljudje z izražanjem čustev le malo
 izkušenj , in to verjetno velja tudi za vas. V veliko pomoč vam je lahko vaja z ljudmi, ki so vam blizu. Tudi vaš partner, prijatelj oziroma prijateljica ali sodelavec oziroma sodelavka bodo v prvem hipu morda presenečeni, ko boste dejali: "To me jezi", namesto da bi takoj prešli v napad. Toda veliko laže je razvijati odnos z osebo, ki jasno govori o svojih čustvih in občutkih, kot pa se soočati z močnim odzivom, ki ga drugi lahko razume le kot napad.
Kako pojasnite dogodke, je odvisno od vaših
 izkušenj , od načina, kako ste vajeni gledati na stvari ali ljudi.
"Zakon", ukaz ali povelje, tudi v primeru, da si ga postaviš sam, je prisila, ti pa se bojiš prisile in otrpneš. Poleg tega se še veliko bolj bojiš enega, še bolj votlega strahu, da se kot neizkušena ne boš "dobro obnesla". To je tisti pravi strah. Slaba
 izkušnja  iz mladih let je le tvoj izgovor pred sabo, tvoja krinka, za katero se skrivaš, ker ne veš, da se najslabše "obnesejo" tiste ženske, ki se najbolj trudijo, da bi bile dobro izurjene. Ko boš želela seksati zaradi sebe in ko boš doumela, da marsikateri moški bolj ceni spontanost kot rutiniranost, bo ta strah izginil. Poleg tega je res, da vaja dela mojstra, in če ne boš nikoli začela, ne boš nikoli obvladala stvari. Če ne boš že s prvim tekla pred oltar, boš pač normalna ženska.
Zadnji nasmešek se vozniku zariše na ustih med obiskom bencinske črpalke. Povprečna poraba goriva je tovarniških 4,5 litra na vsakih 100 prevoženih kilometrov, no, nam jo je uspelo preseči, a ne za več kot poldrugi liter. Pravzaprav smo nekaj podobnega pričakovali že po
 izkušnjah  z novim fiatom punto. In še en podatek za tiste, ki se veliko vozite. Servisni interval za opla corso 1.3 CDTI je kar 50.000 kilometrov ali dve leti. Motor že ustreza okoljskemu standardu evro 4, mali opel pa je z njim za skoraj 300 tisočakov cenejši od enako opremljenega fiata. Pomenljivo.
Najprej opazimo, da so zgodbe postavljene v okvir; uvodna in zaključna se od drugih nekoliko razlikujeta in kažeta eruditskega, metafikcijsko ozaveščenega pisca, ki se zaveda, da je že (skoraj) vse napisano, da se literatura vedno reciklira in obnavlja s kompilacijo že znanega, zato se spretno giblje med stili in priklicuje literarne reference; najprej nam prikliče Borgesa in njegovo obsedenost z iskanjem resnice v knjigi, kar se pokaže za usodno. Pa ne v skladu z (muslimanskim) prepričanjem, da je življenje vnaprej napisano v knjigi, temveč gre za pozabljen rokopis v antikvariatu, zaradi katerega se lastniku izmaknejo tla pod nogami. Natančneje: lestev. Zbirko zašpili zgodba o piscu, ki ga muči, kako bi posodobil prebrano predlogo, da ne bi izpadla kot čisti ponaredek in kraja, govori torej o zagatah pri pisanju, hkrati pa se sklicuje, vsaj v besednjaku in besedah, ki gomazijo v podzavestne, na šahovsko partijo iz uvodne zgodbe. Vmes so različne šahovske postavitve literarnih junakov, sredica zbirke je sestavljena iz na enotno vižo uglašenih, morda ne bolj neposrednih in iz
 izkušenj , pa še vedno ozaveščeno in distancirano izpisanih ironičnih zgodb, postavljenih bolj v ta tukaj in zdaj; večinoma gre za spodletela ali kako drugače zgrešena prešuštva, za zveze, ki obetajo, vendar že kmalu trčijo ob lastne omejitve. Ljubezenske štorije o neuspehu, ki se vrstijo v Zagatnih zgodbah in preigravajo različne položaje in lege v odnosu med večinoma drugje poročenima moškim in žensko, so namreč nadaljevanje temeljne nezmožnosti in neizpolnjenosti Bergerjevih literarnih oseb; zdi se, da je ljubezenski odnos, v katerega se bolj kot iz poželenja spuščajo z željo, da bi presekali ter razbili družinsko in službeno monotonijo, samo še zadnji poskus, da bi si vrnili ugled, da bi vsaj za hip v lastnih očeh veljali za uspešne, konkurenčne drugim, da bi se pokazali njihov presežek, izrednost, individualnost. Vendar se tudi drugi drugi, tisti novi in še neiztrošen obet, izkaže za napačno in pogubno zrcalo; pa ne zato, ker bi šlo za fatalne ženske in strasti, ne, nasprotno, osebe stopijo v situacije, iz katerih so ravno zbežale, ponošeni copati, za katere se ob iniciacijskem vstopu v stanovanje ne upajo vprašati, čigavi so, pa postanejo simbol nepreklicne vnaprejšnje obnošenosti in izrabljenosti sveta.
Predelava romana v televizijsko nadaljevanko v sedmih delih je najtežja in hkrati najbolj vznemirljiva stvar na svetu; še posebej, če je avtor potem pred kamero prisiljen odigrati junaka svoje izmišljene zgodbe. Ta zgodba je v televizijski verziji iz vrste razlogov nekoliko spremenjena, tudi kondenzirana, takšne so pač zahteve medija, v osnovi pa je to še zmeraj zgodba o tragikomičnem »outsiderju«, ki se v Indiji boleče nabada na svoje iluzorne predstave o sebi in svojih ciljih. Zraven je seveda ljubezen, oziroma želja po njej, in Sumitra, ki jo vzorno interpretira indijska poklicna igralka Sumitra Bhagat, pa vrsta likov, ki so jih odigrali v največ primerih kar amaterji ali naturščiki, ti še najbolje. Dokumentarnost pa seveda prispeva Indija, saj so bili odigrani prizori posneti sredi vsakdanjega indijskega življenja, inscenirani in zrežirani tako, da tudi sami delujejo dokumentarno in zato neprisiljeno in verodostojno. Fantastična, nepozabna
 izkušnja , še posebej, če bo rezultat upravičil napore, ki smo jih vložili v realizacijo projekta.
"Veste, nočem biti preskromen, a moje znanje in
 izkušnje  ter moje zveze s pomembnimi ljudmi v tujini niso prišli čez noč. Lahko bi jih koristno uporabljali za prihodnjo podobo sodobne Planice. Zelo je narobe, da Slovenci premalo spoštujemo domačo modrost in domače izkušnje."