Prikazujem 1-20 od 137.584 konkordanc.
Od tega mora študent najmanj 40 ECTS pridobiti tako, da opravi izpite iz ponujenih predmetov, 10 ECTS študent pridobi z aktivnim udeležbo na seminarjih, doktorski izpit je vreden 5 ECTS prav toliko pa tudi izdelava doktorske disertacije in njen javni zagovor (5 ECTS). Študent modula matematično
 izobraževanje  mora v okviru 40 ECTS izmed ponujenih predmetov izbrati za vsaj 15 ECTS matematičnih predmetov, za vsaj 5 ECTS predmetov, ki se nanašajo na uporabo modernih tehnologij v matematičnem izobraževanj in za vsaj 10 ECTS humanistično izobraževalnih predmetov (v okviru horizontalne izbirnosti lahko na drugih članicah UL). V okviru humanistično izobraževalnih predmetov se kandidati seznanijo s problematiko celotne vertikale matematičnega izobraževanja od OŠ do univerze.
Od tega mora študent najmanj 40 ECTS pridobiti tako, da opravi izpite iz ponujenih predmetov, 10 ECTS študent pridobi z aktivnim udeležbo na seminarjih, doktorski izpit je vreden 5 ECTS prav toliko pa tudi izdelava doktorske disertacije in njen javni zagovor (5 ECTS). Študent modula matematično izobraževanje mora v okviru 40 ECTS izmed ponujenih predmetov izbrati za vsaj 15 ECTS matematičnih predmetov, za vsaj 5 ECTS predmetov, ki se nanašajo na uporabo modernih tehnologij v matematičnem izobraževanj in za vsaj 10 ECTS humanistično izobraževalnih predmetov (v okviru horizontalne izbirnosti lahko na drugih članicah UL). V okviru humanistično izobraževalnih predmetov se kandidati seznanijo s problematiko celotne vertikale matematičnega
 izobraževanja  od OŠ do univerze.
Zakon o delovnih razmerjih določa pravico do stalnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja pa natančneje določa, da »mora zavod delavcem na delovnih mestih za katere se zahteva najmanj srednja izobrazba omogočiti letno najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja oziroma 15 dni na vsaka 3 leta, ostalim delavcem pa najmanj 2 dni letno oziroma 6 dni na vsaka tri leta.« Programi stalnega strokovnega spopolnjevanja in izobraževanja so tako ena od pravic in dolžnosti vseh, ki delujejo v vzgoji in
 izobraževanju . Fakulteta za šport je matična institucija za izobraževanje kadrov na področju športa.
Zavod za šport Slovenije je javni zavod, katerega soustanovitelj je tudi MŠZŠ. Postavlja se vprašanje, ali javni zavod, katerega soustanovitelj je MŠZŠ, lahko kandidira na razpisih svojega ustanovitelja (če pustimo ob strani sploh sporno točko upravičenosti
 izobraževanja , ker jim, kot pravi direktor Kolenc, nihče za izobraževanje ni dal licence), saj je za svoje delovanje že itak financiran iz proračuna. Isti problem se pojavlja tudi v kandidaturi Zavoda za šolstvo RS, ki mu vsako leto pripada tradicionalni največji kos »proračunske pogače«. Ta dva zavoda sta tako v privilegiranem položaju, saj dobivata denar za svoje delovanje iz proračuna, nato pa ga pridobita še na javnih razpisih kot je recimo vsakoletni razpis stalnega strokovnega spopolnjevanja delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Zavod za šport Slovenije je javni zavod, katerega soustanovitelj je tudi MŠZŠ. Postavlja se vprašanje, ali javni zavod, katerega soustanovitelj je MŠZŠ, lahko kandidira na razpisih svojega ustanovitelja (če pustimo ob strani sploh sporno točko upravičenosti izobraževanja, ker jim, kot pravi direktor Kolenc, nihče za
 izobraževanje  ni dal licence), saj je za svoje delovanje že itak financiran iz proračuna. Isti problem se pojavlja tudi v kandidaturi Zavoda za šolstvo RS, ki mu vsako leto pripada tradicionalni največji kos »proračunske pogače«. Ta dva zavoda sta tako v privilegiranem položaju, saj dobivata denar za svoje delovanje iz proračuna, nato pa ga pridobita še na javnih razpisih kot je recimo vsakoletni razpis stalnega strokovnega spopolnjevanja delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Če bi torej po besedah direktorja Kolenca naj bila Fakulteta za šport pristojna za
 izobraževanje  - in po mojem mnenju tudi je -, bi se morali programi, ki se navezujejo na tematiko športa izvajati pod okriljem te institucije.
V slogi je moč! To so ljudje spoznali že zelo zgodaj. Ugotovili so, da si z združenimi močmi lažje pomagajo iz nesreče in se jih ubranijo. Na naših tleh segajo korenine prvih organiziranih oblik varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v 17. stoletje. Reševalci se sproti usposabljajo za dajanje pomoči sebi in drugim. Največje središče za njihovo izobraževanje v naši državi je IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE (ICZR) na Igu. Zgrajen je bil leta 1993. V njem potekajo vsi programi
 izobraževanja  in usposabljanja iz državne pristojnosti.
Tako kot pri vpisu v sleherno
 izobraževanje  je dobro poznati reference tistega, ki ga izvaja in se prepričati, da za svoj denar res dobite pričakovano kakovost. In Avto moto je v tem primeru gotovo tisti, ki mu kaže zaupati. Saj se danes ob množici prometnih nesreč, kateri udeleženci so mladi ljudje nehote postavlja vprašanje, kako kakovostno znanje si mladi vozniki pridobijo.
Od 19. septembra je ptujski center srednjih šol stalni član Evropskega združenja za multimedialno
 izobraževanje , je povedal direktor Šolskega centra Branko Kumer na redni seji sveta zavoda. Tako naj bi na Ptuju v prihodnosti postavili tako imenovani reflektor, središče za multivizualne podatke, preko katerega bo Slovenija povezana z vsem svetom.
Ljubljana/Strasbourg, 04. avgusta (STA) - Državno tožilstvo je v odzivu na poročilo Sveta Evrope o učinkovitosti Slovenije na področju preprečevanja pranja denarja pritrdilo pomanjkljivostim, ki jih je za Slovenijo izpostavil odbor. Zagotovili so, da na to temo že pripravljajo določene ukrepe, ki se nanašajo predvsem na področje
 izobraževanja  o gospodarski kriminaliteti. Izobraževanja organiziral Center za izobraževanje v pravosodju (CIP), so sporočili z vrhovnega tožilstva. Zaradi učinkovite priprave programa izobraževanja je bil junija 2017 organiziran posvet, ki sta se ga iz vrst državnih tožilcev udeležila predstavnik vrhovnega državnega tožilstva ter predstavnica specializiranega državnega tožilstva. CIP sta seznanila z najbolj perečimi problemi, ki jih tožilci zaznavajo pri pregonu gospodarskega kriminala. Med drugim sta opozorila tudi na pomanjkanje znanja in izkušenj slovenskih tožilcev s področja finančne forenzike. Strokovni odbor Sveta Evrope je namreč za Slovenijo ugotovil, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja pri nas potrebno večje število preiskav s področja, povezanega z gospodarskimi kaznivimi dejanji. Med pomanjkljivostmi izpostavlja nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju finančne forenzike. Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov omenjenega odbora povezanega z zlorabo položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčnimi utajami, poslovnimi goljufijami in zlorabami uradnega položaja. Zunaj gospodarstva pa je največ pranja denarja povezanega s prepovedanimi drogami. Strokovnjaki omenjenega odbora ugotavljajo tudi, da se ukrepi Slovenije za povečanje preglednosti delovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab z njimi niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij za nezakonite namene. Prav tako pomanjkljiva je na podlagi poročila kriminalizacija financiranja terorizma. V veliki meri učinkovit pa je slovenski sistem mednarodnega sodelovanja pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Poročilo je v četrtek objavil strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma.
SK Posestnik poleg opravljanja medsosedske pomoči in storitev s kmetijsko mehanizacijo veliko pozornost namenja tudi
 izobraževanju  svojih članov, h kateremu lahko prištevamo organizirane oglede tovarn traktorjev in kmetijske mehanizacije v evropskem prostoru. Konec februarja so obiskali tovarno traktorjev New Holland, ki jih v Sloveniji prodaja in zastopa podjetje Itro Štore. Dvodnevne ekskurzije se je udeležila tudi predstavnica tega podjetja, ki je med drugim povedala, da so s prodajo in deležem njihovih traktorjev na trgu zadovoljni.
"Izraz reforma javne uprave je morda uporabljen nekoliko nasilno. Mi ga uporabljamo izključno iz praktičnih razlogov - da s tem poimenujemo splet organiziranih prizadevanj za dosego ciljev, podprtih s petimi stebri," je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc pred jutrišnjim posvetom Na poti k poslovni odličnosti uprave. Prizadevanja za politično nevtralno javno upravo, ki bo odprta do uporabnikov, strokovna in odgovorna - to naj bi dosegli s primerno zakonsko ureditvijo, z
 izobraževanjem , s skrbjo za kakovost, z informatizacijo in debirokratizacijo - so pomembna ne le zato, ker bi si tako upravo želeli, temveč ker si v njej služi kruh okoli 46 tisoč zaposlenih, davkoplačevalci pa za njihove plače odštevajo precej denarja.
Atene, 30. oktobra (STA) - Več kot 200 organizacij in 400 strokovnjakov za kibernetsko varnost iz 29 evropskih držav danes preverja svojo pripravljenost na boj proti kibernetskim napadom. Aktivnosti potekajo pod okriljem simulacijske vaje Cyber Europe 2014, ki jo organizira Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA). Na vaji strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja preizkušajo svoje postopke in zmogljivosti za odziv na namišljene, a realistične grožnje v okviru obsežnega scenarija kibernetske varnosti. Kot so sporočili iz agencije, je vaja Cyber Europe 2014 največja in najkompleksnejša v Evropi. Na njej bodo udeleženci obravnavali več kot 2000 samostojnih kibernetskih incidentov, vključno s vse bolj pogostimi napadi za zavrnitev dostopa, varnostnimi in medijskimi sporočili o kibernetskih napadih, razobličenji spletnih mest ter napadi na kritično infrastrukturo, kot so energetska in telekomunikacijska omrežja. Gre za porazdeljeno vajo, ki vključuje več centrov po vsej Evropi, usklajuje pa jo centralni nadzorni center. Podpredsednica Evropske komisije Neelie Kroes je ob tem opozorila na vse večje število kibernetskih napadov, hkrati pa izrazila zadovoljstvo nad obsegom sodelovanja v današnji akciji. Izvršni direktor agencije ENISA Udo Helmbrecht pa je poudaril, da pred petimi leti ni bilo postopkov, ki bi spodbujali sodelovanje med državami članicami EU med kibernetskimi krizami. "Danes imamo vzpostavljene postopke za skupno obvladovanje kibernetskih kriz na evropski ravni. Izid današnje vaje bo podal informacijo, kje trenutno smo, in opredelil potrebne korake za nadaljnje izboljšanje," je dejal. Kot so še dodali v agenciji Enisa, bo današnja vaja med drugim vključevala preizkus postopkov za obvladovanje kibernetskih kriz v Evropi, izboljšala pa bo tudi nacionalne zmogljivosti za boj proti kibernetskim krizam. Na vaji bodo preizkušeni novi EU standardni operativni postopki (EU-SOP), ki obsegajo kontaktne točke, smernice, potek dela, predloge, orodja in dobre prakse, vključno z navodili o tem, kako upravljati velike kibernetske incidente. Slovenija je na vajah Cyber Europe, ki potekajo vsaki dve leti, doslej sodelovala dvakrat - leta 2010 kot opazovalka, leta 2012 pa prvič tudi kot aktivna udeleženka. Na tokratni vaji drugič aktivno sodelujejo strokovnjaki s področja zagotavljanja kibernetske varnosti in predstavniki podjetij iz energetskega in telekomunikacijskega sektorja ter državnih organov, so pojasnili na ministrstvu za
 izobraževanje , znanost in šport. Leta 2013 se je število spletnih napadov na globalni ravni povečalo za skoraj četrtino, število kršitev varnosti podatkov pa se je povečalo za 61 odstotkov v primerjavi z letom 2012. Po nekaterih ocenah sta kibernetski kriminal in vohunjenje leta 2013 na svetovni ravni povzročila izgube v višini od 300 do 1000 milijard ameriških dolarjev, opozarjajo v Evropski komisiji.
Konec minulega tedna je občino Slovenska Bistrica obiskal Franci But, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V bistriškem gradu se je pogovarjal s kmeti, pozneje pa še s člani stranke SLS + SKD podravske regije. Franci But je govoril o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, medtem ko so kmetje ministru zastavljali vprašanja o prihodnosti kmetijskih zadrug, hranilno-kreditne službe in kvotah, ki so v ospredju razvoja slovenskega kmetijstva. Najpomembnejše je bilo vprašanje o zdravniških pregledih kmetov, ki imajo turistične kmetije. Lastniki teh kmetij trdijo, da morajo vsakega pol leta na zdravniški pregled, da o drugih prepovedih in navodilih, ki jih morajo uresničevati, sploh ne govorijo. Bistriški kmetje in predstavniki občine so med drugim povedali, da so se pogovarjali s kmeti in strokovnjaki Avstrije, Nizozemske in Danske ter ugotovili, da v teh državah Evropske unije takih strogih zakonov ni. Minister But je povedal, da predpise in zakone pišejo na ministrstvu za zdravstvo in da bo ministra opozoril na anomalije, ki naj bi se dogajale pri pridobitvi dovoljenj za ustanovitev turistične kmetije. Franci But je še opozoril na obrazce in razpise, ki bodo kmalu v javnosti, na njih pa bodo prošnje za dodelitev subvencij. Jeseni bo pripravljen dveletni naložbeni program in tudi zanj bo razpis. Investicijski program bo zajel lokalno infrastrukturo, obnovo vasi in razvoj pašništva. Opozoril je še na akcije ministrstva in povedal, da bodo precej pozornosti namenili
 izobraževanju  mladih kmetov, povečali naj bi hladilniške zmogljivosti in pripraviti dokumente za prodajo državnih gozdov. Država ima zdaj v lasti okrog 350 tisoč hektarov gozdov, ki "pridelajo" okrog 500 milijonov tolarjev letne izgube. Minister But je še dejal, da za prodajo zemlje, ki je v državni lasti, ni velikega zanimanja, kmete menda bolj zanima najem. Dodal je še, da bo čez štiri ali pet let na Slovenskem kmetovalo še okrog 50 tisoč kmetov, medtem ko je zdaj pri nas 160.000 lastnikov zemlje. Takšnih kmetov, ki jim bo kmetovanje edini poklic, pa bo v letih 2005/2006 le še okrog 30 tisoč. Ostali bodo po ministrovem mnenju preusmerjeni v različne dopolnilne dejavnosti.
V letošnjem letu se lahko kandidati, ki so uspešno končali ustrezno srednjo strokovno ali poklicno-tehniško šolo, gimnazijo ali srednjo poklicno šolo in imajo tri leta delovnih izkušenj, vpišejo tudi v dveletni program višjega strokovnega
 izobraževanja  Živilstvo. Možnost izobraževanja imajo tudi odrasli. Slednje prav tako velja za program Kmetijstvo. V obeh programih je poleg strokovnih vsebin velik poudarek na znanjih o organiziranju, vodenju in nadzorovanju delovnih procesov.
V letošnjem letu se lahko kandidati, ki so uspešno končali ustrezno srednjo strokovno ali poklicno-tehniško šolo, gimnazijo ali srednjo poklicno šolo in imajo tri leta delovnih izkušenj, vpišejo tudi v dveletni program višjega strokovnega izobraževanja Živilstvo. Možnost
 izobraževanja  imajo tudi odrasli. Slednje prav tako velja za program Kmetijstvo. V obeh programih je poleg strokovnih vsebin velik poudarek na znanjih o organiziranju, vodenju in nadzorovanju delovnih procesov.
Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskim zaključkom sodišča prve stopnje, da toženec pogodbe o
 izobraževanju  ni podpisal pod prisilo ali grožnjo. Iz izvedenih dokazov namreč to ne izhaja. Ker svoje obveznosti, da ostane po končanem izobraževanju v delovnem razmerju še pet let, ni izpolnil, je dolžan povrniti tožečima strankama stroške, ki so jima nastali zaradi toženčevega izobraževanja.
Preuranjen pa je zaključek, da iz pogodbe o izobraževanju ne izhaja obveznost toženca, da v primeru neizpolnitve pogodbe vrne drugo tožeči stranki stroške izplačanih nadomestil za čas odsotnosti na izobraževanju. Na čem temelji ta ugotovitev, sodišče prve stopnje ni obrazložilo, ker je v nadaljevanju ugotavljalo, ali je toženec tudi v času odsotnosti zaradi izobraževanja svoje delo opravljal. V pogodbi o izobraževanju so bile določene med drugim tudi obveznosti pogodbenih strank in sicer se je prvo tožeča stranka zavezala plačati šolnino v skladu s pogodbo Poslovne šole ..., drugo tožeča stranka zagotoviti tožencu študijski dopust glede na obveznost prisotnosti na predavanjih v skladu s študijskim programom, delno povrnitev stroškov kilometrine za prevoz, dnevnice in stroške nočitev ter strokovno pomoč v času študija, toženec pa se je zavezal da bo med drugim v primeru prenehanja delovnega razmerja po lastni volji pred potekom petih let vrnil sorazmerni del vseh stroškov izobraževanja. Ta obveznost je zapisana v 5. alineji III. člena Pogodbe o
 izobraževanju . Določilo ni nejasno, zato ga je v skladu s 1. odstavkom 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 – 40/2007) treba uporabiti tako, kot se glasi. Iz citiranega določila jasno izhaja, da bo toženec v primeru prekinitve ali neuspešnega zaključka študija povrnil celotne stroške izobraževanja, med te stroške izobraževanja pa v skladu s 1. alinejo II. člena Pogodbe o izobraževanju spada tudi študijski dopust oziroma nadomestilo, izplačano v tem času. Dejstvo je namreč, da nadomestilo plače, ki ga je v času študijskega dopusta toženec prejel, ni bilo plačilo za delo, ampak plačilo obveznosti, za katero se je drugo tožeča stranka zavezala s pogodbo o izobraževanju, zato ta obveznost predstavlja za drugo tožečo stranko strošek toženčevega izobraževanja.
Pod vinorodno Kalvarijo ob kmetijski fakulteti že 45 let deluje šola, ki v zadnjem obdobju nosi naziv Srednja šola kmetijske mehanizacije. Šola, širše znana pod imenom Kmetijska strojna šola, je dolga leta kot edina v Sloveniji izobraževala kmetijske mehanike in pozneje tehnike kmetijske mehanizacije. V letu 1982 se ji je priključila Gospodinjska šola Svečina, s čimer se je njena programska ponudba razširila na kmetijske in gospodinjske programe. V zadnjih letih ponuja učencem možnost izobraževanja v nadaljevalnih programih (3+2) kmetijske mehanizacije in kmetijskopodjetniških dejavnosti, po novem pa tudi v storitvenih dejavnostih. Ob tem na šoli danes ponujajo tudi programe
 izobraževanja  odraslih ter različne oblike usposabljanj in tečajev.
Dolgoletna tradicija, izkušnje in bogata ponudba na področju
 izobraževanja  mladine in odraslih so jamstvo, da bodo tudi v prihodnje uspešno upravljali pomembne naloge, ki so jim zaupane.