Prikazujem 1-20 od 809 konkordanc.
Huda vročina in predolgo
 izpostavljanje  soncu preveč obremenjujejo naš krvni obtok. Srce in možgani ne dobijo zadosti krvi in kisika, ker je naša koža veliko bolj prekrvljena kot običajno. Posledice so vrtoglavica, motnje v vidu, šumenje v ušesih ali celo omedlevica. Ukrepati moramo takoj: uležemo se v hladen prostor, noge dvignemo nekoliko višje od glave. Poližemo nekaj ledenih kock in spijemo hladno ekspresno kavo s sladkorjem.
Maligni melanom je bolezen, ki lahko doleti vsakega od nas. Zelo pomemben dejavnik tveganja je naša genetska osnova, na katero ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na drug najpomembnejši dejavnik tveganja, to je naše vedenje pri
 izpostavljanju  soncu.
Pigmentacija kože ali pridobivanje tena je dvostopenjski proces. Blaga porjavelost se razvije že po nekaj minutah
 izpostavljanja  soncu in izgine po nekaj urah, medtem ko je barva posledica oksidacije že obstoječih melaninov v koži pod vplivom UV-žarkov. Poznejša pigmentacija kože se razvije šele po 24 do 48 urah in je posledica nastanka novih melaninov.
Najpogostejši vzrok za pojav sončnih peg je torej
 izpostavljanje  soncu, kar pa ne zajema le sončenja, temveč tudi vsakodnevno izpostavljanje soncu. Ravno zaradi tega so pege najvidnejše poleti, do zime pa navadno že obledijo. Sončne pege so normalen pojav in pravzaprav le nakazujejo, da je koža občutljiva za vplive sončnih žarkov.
Veliko hujša usoda: Kožni rak je drugi najpogostejši rak v Sloveniji tako pri moških kot pri ženskah, saj letno prizadene skoraj dva tisoč Slovencev in Slovenk. Kožnega raka se vsekakor da pozdraviti, toda le če ga zgodaj odkrijemo. Dermatologi svetujejo, naj se pred vsakim
 izpostavljanjem  soncu dvakrat namažemo z dvema tankima plastema zaščitne kreme ali mleka za sončenje z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več. Če se namreč namažemo dvakrat namesto enkrat, bomo prav gotovo namazali vsak, še tako majhen delček kože.
 Izpostavljanje  soncu ni priporočljivo, kadar je le-to najmočnejše – se pravi med 10. in 16. uro, hkrati je priporočljivo, da izpostavljanje soncu začnemo postopoma, spomladi. Na soncu se je najboljše zaščititi z obleko, izdelano iz naravnega, gostega blaga, s sončnimi očali in klobukom ali kapo. Ne pozabite na kreme! Odvisno od tipa kože –priporočajo se kreme z srednjo, visoko ali zelo visoko zaščito. Na kožo jih nanašajte vsaj pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom ter ponavljajte nanos vsaki dve do tri ure; oziroma – v primeru kopanja, potenja in podobno – tudi pogosteje. Ne pozabite zaščititi tudi ustnic, ušes in vratu! Posebno pozornost in zaščito potrebujejo otroci!
Poletni utrinki s prostranih plaž nekje ob morju so več ali manj enaki. Okrog poldneva se tu kar tre sonca željnih dopustnikov, ki poležavajo na brisačah in se brez večjih pomislekov predajajo močnim in v zadnjem času precej opevanim ultravijoličnim žarkom. Le kdo bi se v tako težko pričakovanih dopustniških dneh skrival pred njimi, poleg tega pa se še marsikje sliši: "Če grem na morje, naj se to tudi vidi!" Čeprav drži, da je osveščenost glede nevarnosti prekomernega
 izpostavljanja  soncu večja kot pred leti, pokaže bežen sprehod ob plažah več ali manj staro podobo.
so delali na prostem. Poleg tega se večina melanomov pojavi na delih telesa, ki so redko izpostavljeni sončni svetlobi.
 Izpostavljanje  soncu je povezano z višjo stopnjo preživetja melanoma. Neka druga študija je pokazala, da je pri ljudeh, ki so se v življenju bolj izpostavljali soncu, manjša verjetnost, da bodo dobili melanom, kot pri ljudeh z manjšo izpostavljenostjo soncu. Večja pogostnost kožnega raka v zadnjih petindvajsetih letih pa gre vštric s povečano uporabo krem za sončenje, ki blokirajo UVB žarke – ti spodbujajo proizvodnjo vitamina D – ne pa tudi kancerogene ultravijolične žarke UVA. (Novejše zaščitne kreme blokirajo tudi UVA.) Dr. John Cannel, direktor Sveta za vitamin D, nepridobitne ameriške organizacije, pravi, da nemelanomski kožni rak povzroči 1500 smrti vsako leto, medtem ko druge vrste rakov, ki bi jih optimalne doze vitamina D lahko preprečile, povzročijo 1500 smrti vsak dan. Ameriška vlada in njeni državljani sedaj letno porabijo 2000 milijard dolarjev za »zdravstveno skrbstvo«, oziroma skrbstvo za bolezni. Strošek dnevnega uživanja 5000 IU dodatka vitamina D je 22 dolarjev na leto. Če bi tristo milijonov Američanov jemalo ta dodatek, bi bil strošek 6,6 milijarde dolarjev. Vitamin D v tem odmerku pa bi lahko preprečil ogromno število različnih bolezni, začenši s 50-odstotnim zmanjšanjem pogostnosti raka. Če bi vsakdo užival 5000 IU vitamina D dnevno, bi se ameriška industrija »zdravstvenega skrbstva« znatno zmanjšala in ne bi bila več odgovorna za šestnajst odstotkov bruto domačega proizvoda. Donald Miller Celoten članek si lahko preberete v novi številki hrvaške izdaje Nexusa, ki je naprodaj tudi v Sloveniji.
Stopnja porjavelosti, ki jo lahko dosežete, je zapisana v vaših genih in je podedovana. Odvisna je namreč od sposobnosti vašega organizma za sintezo melanina, saj je barva posledica oksidacije že obstoječih melaninov v koži pod vplivom UV-žarkov. Vsaka koža ima svoj faktor končne porjavelosti, ki ga ni mogoče preseči. Ta faktor dosežete po dveh do treh tednih sončenja v jutranjih in večernih urah. Po tem obdobju je vsako dodatno sončenje odveč, saj tudi ure in ure dodatnega sončenja vaše barve kože ne bodo dodatno potemnile. S čezmernim sončenjem boste svoji koži prinesli le dodatno število gub. UV-žarki, ki prodirajo v globino, namreč poškodujejo vlakna kolagena in elastana, pomembnih za prožnost kože. Rdečelasi in zelo svetlolasi ljudje, ki imajo svetlo polt, tvorijo minimalno količino kožnih barvil, zato njihova koža po
 izpostavljanju  soncu le pordeči in le včasih tudi minimalno porjavi.
Prav pretiravanje pri sončenju je napaka, ki vas lahko drago stane. UV-žarki namreč predstavljajo 80-odstotkov zunanjih dejavnikov, ki pospešujejo biološko staranje kože. To še posebej velja za zrelo kožo po petdesetem letu, ki izgubi trideset odstotkov svoje gostote in postane pretanka za
 izpostavljanje  soncu. Ker se poruši normalen proces tvorbe melanina, ki deluje kot naravna zaščita pred UV-žarki, nastajajo na njej rjave pege (največkrat na obrazu, vratu, dekolteju in na zgornji strani dlani, njeno pretirano sončenje pa takšne nepravilnosti le še spodbuja. Da bi bilo takšnih madežev in lis čim manj, uporabljajte kremo s formulo, ki ureja razpršenost melanina. Pred škodljivimi učinki UV-žarkov se lahko zaščitite na različne načine, na primer z uporabo zaščitnih pripravkov, z obleko ali z umikom v senco. Sodobna priporočila za zaščito pred sončnimi žarki narekujejo, da se jim med 10. in 16. uro izognete.
Pojavi se lahko že spomladi, najpogosteje pa seveda poleti. Pojavi se kmalu po sončenju – nekaj ur po
 izpostavljanju  soncu, lahko še po nekaj dneh. Značilno je, da je najhuje na koži, ki je neposredno izpostavljena soncu.
Dr. Weeks je opozoril še na dve stvari, ki naj bi človeka nedvomno postarali, in to celo za dvajset let. To sta kajenje in pretirano
 izpostavljanje  soncu. V nadaljevanju poudarja predvsem aktivnost naših možganov. Dobro se je vsak dan naučiti kakšno pesem, napisati jo pa je še bolje. Kakovost ni pomembna, pomembna je količina.
Opozoril, kako nevarno je pretirano
 izpostavljanje  soncu, marsikdaj ne jemljemo resno. Pa bi jih morali, kajti sončni žarki na naši koži povzročajo spremembe, ki nas lahko stanejo celo življenja.
Opažamo, da je tudi pri nas (ne le v bolj sončnih krajih) vse več ljudi preobčutljivih na sonce. Pretirano izpostavljanje pa zmanjšuje tudi splošno odpornost. Strokovnjaki še posebno opozarjajo na možne zgodnje in pozne posledice
 izpostavljanja  soncu na naših očeh (od vnetja veznice ali roženice do sive mrene ali katarakte).
Ključen je tudi za nastanek vitamina D v telesu, ob
 izpostavljanju  soncu namreč ta vitamin kemijsko nastane iz holesterola, ter za proizvodnjo žolčnih kislin. "To je zelo pomembna molekula. Če ne bi bila pomembna, je naše telo ne bi samo proizvajalo," je dejal.
Poznamo dve kožni reakciji na sonce: preobčutljivost na sonce in fotoalergijo. Prva nastane zaradi preobčutljivosti za UV-žarke. Srbeč izpuščaj se pojavi kmalu po prvem
 izpostavljanju  soncu (po približno dveh urah), izgine pa po nekaj dneh izogibanja soncu. Navadno se po naslednjih izpostavljanjih ne pojavi več, pojavi pa se lahko naslednje leto. Fotoalergije pa povzročijo različna sredstva na koži, kot so parfumi, zdravila, kozmetika. Srbeč izpuščaj se pojavi šele po drugem ali tretjem izpostavljanju soncu.
Pri ljudeh, ki so zelo malo na soncu, se lahko poveča tudi tveganje za srčnim napadom. Dr. David Grimes je ugotovil, da so srčni napadi najpogostejši tam kjer je najmanj sonca, kot je npr. severozahod Velike Britanije. Še posebno visoko tveganje smrti od srčnega napada ima azijska populacija na Britanskem otočju, ker prihajajo iz dežel, v katerih se je treba soncu izogibati in so to navado ohranili tudi v novem okolju. Dr. Grimes ugotavlja, da je vzrok za številne primere koronarne bolezni srca mikrob Chlamydia pneumoniae in oslabljen imunski sistem zaradi prenizke ravni vitamina D pri ljudeh, ki se izogibajo soncu. Od sončne svetlobe je odvisno, ali se skvalen, prekurzor tako vitamina D kot holesterola, pretvori v vitamin D (če dobimo dovolj sonca) ali v odvečni holesterol (če sonca ni dovolj). Dr. F. A. Spencer je opazil, da se več srčnih napadov zgodi pozimi, kar je povezal z nizko ravnjo vitamina D in depresivnostjo v zimskih mesecih. Tudi Crohnova bolezen, ki jo najbrž povzroča bakterija Mycobacterium paratuberculosis, je veliko pogostejša v oblačnih predelih Anglije kot v sončni južni Evropi. Sončna svetloba v Sredozemlju najbrž ščiti ljudi, ker krepi njihov imunski sistem. Ultravijolični žarki v sončni svetlobi pa imajo še druge koristi. Raziskava v Alabami je pokazala, da premalo sonca poveča tveganje za hipertenzijo pri temnopoltih ljudeh. Tisti z več pigmenta v koži potrebujejo šestkrat več ultravijolične svetlobe UVB, da njihovo telo proizvede isto količino vitamina D3 kot pri ljudeh s svetlo kožo. Dr. Esther John iz Centra za raka v Severni Kaliforniji pa poroča, da dnevno
 izpostavljanje  soncu, brez kreme za sončenje, zmanjšuje tveganje za raka na prsih. Joseph G. Hattersley
 Izpostavljanje  soncu velikokrat zmotno krivijo za maligni melanom. Njegova razvita, nevarna oblika, ki ji pravimo kožni rak, je smrtna, če je ne zaustavimo. Glede na raziskavo v ameriški mornarici so največ melanomov imeli preiskovanci, ki so ves čas delali v zaprtih prostorih. Najmanj primerov je
nižje pri ženskah z največjo izpostavljenostjo sončni svetlobi, ki so se v otroštvu igrale na prostem in v odrasli dobi sončile. To pomeni, da dolgotrajno
 izpostavljanje  soncu s celotnim spektrom svetlobe, vključno z ultravijolično svetlobo v sledeh, omogoča delno »imunizacijo« proti kasnejšemu razvoju melanoma. In ta raziskava je obravnavala izpostavljenost svetlobi v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še pred domnevnim stanjšanjem zaščitnega ozonskega plašča visoko nad nami. Zelo temeljite raziskave Beralove ni nihče ovrgel še po petindvajsetih letih od njene objave v Lancetu. Mnogi pa jo ignorirajo in bi rajši, da je ne bi bilo, saj bi sicer lahko zaslužili več denarja. Fluorescenčne luči povzročajo melanom zato, ker sevajo tudi v potencialno karcinogenem območju. Dr. Ott je odkril, da katodi na vsakem koncu svetlobne cevi sevata žarke X in druge vrste elektrosmoga. Rastline pod osrednjim delom dolgih fluorescenčnih cevi rastejo normalno, ko pa jih premestimo k enemu ali drugemu koncu, začnejo rasti počasneje oziroma nenormalno. Laboratorijske živali, ki so jim kletko postavili h krajema fluorescenčnih luči, so postale agresivne in kanibalistične.
O zaščiti s kemičnimi pripravki je Dugonikova dejala, da še vedno – ne glede na občutljivost kože – svetujejo uporabo visokih zaščitnih faktorjev (50), saj izkušnje kažejo, da si ljudje na telo nanesejo premalo kreme in zato ne dosežejo ustrezne stopnje zaščite. Po vsem telesu je treba nanesti do 35 mililitrov kreme, kar zadošča za dve uri (uporaba kemičnih varovalnih pripravkov sicer ni namenjena podaljševanju
 izpostavljanja  soncu). Pri tem je zelo pomembna tudi primerna osnovna zaščita, kot so oblačila, pokrivala, očala ... Na trgu pa so že nekaj časa tudi pralni praški z UV-absorberji.