Prikazujem 61-65 od 65 konkordanc.
Predsednik slovenske vlade je ob Prešernovem dnevu na svojem uradnem portalu objavil poslanico z naslovom Pride dan, ko bodo "sinovi sloveče matere" znova postali "sinovi slovenske matere", ki je, bojim se, zbudila premalo pozornosti - ostala je namreč v senci sporočila, ki ga je nekako ob istem času z videoposnetka prebral udeležencem Znorovanja za republiko (eh, no, zatipkalo se mi je, b in n sta si sosedi na tipkovnici, ampak kar je, je, malo je pa tudi treba verjeti nezavednemu sporočilu lapsusov). Medtem ko se vsi zgražajo nad "levim fašizmom" in še nekaterimi
 janšizmi , tone njegov spis o letnih časih v krivično pozabo.
Znašli smo se v silno zagatnem položaju, kjer sta Janša in
 janšizem  postala merilo tukajšnje demokracije in demokratičnosti, merilo, po katerem sploh ni težko biti/postati demokrat in demokratičen. Saj je vse, kar je Nejanša in nejanševsko že avtomatično (tu je problem) postalo demokratično.«
Ko k temu dodamo odkrito koketiranje z orbanizmom, ki ga zahodni politični intelektualci opisujejo kot avtoritarni tip oblasti iz centralne Evrope in postavljajo ob bok avtokratskim režimom Erdoğana ali Putina, se lahko v Sloveniji vprašamo, kaj nam SDS ponuja tako atraktivnega, da bi jo slovenski volivci po letu 2004, ko je edinkrat doslej zmagala na parlamentarnih volitvah, znova nagradili. Je mar to kult osebnosti oziroma
 janšizem ?
Razlike med komunistično Kitajsko, avtoritarno Rusijo in demokratično ZDA se vsaj na gospodarskem področju torej močno zmanjšujejo. Na površje prihaja neki nov sistem. Za lažje razumevanje bi ga po domače lahko poimenovali kar
 janšizem .
Ne bojmo se Janše in njegovega domnevnega neofašizma, ampak lastnega strahu in nepripravljenosti na samoodgovornost za naš jutri - in v tem kontekstu tudi za soočenje z
 janšizmom !