Prikazujem 21-40 od 960 konkordanc.
Cafe teater je v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravil dvodnevni glasbeni festival - sprva so načrtovali tridnevni dogodek, a so morali zadnji večer zaradi poškodbe pianista odpovedati -, v okviru katerega se bodo predstavili številni domači in tuji izvajalci, zavezani šansonu. Prvi dan bo na glasbeno-poetičnem večeru ob spremljavi violinista in kitarista Saše Olenjuka ter pianista Jureta Ivanušiča nastopil znameniti igralec, pesnik in pevec Rade Šerbedžija. Petek bo namenjen mednarodnemu večeru šansonov, saj bo takrat na oder Viteške dvorane Križank stopilo devet pevcev in pevk (s svojimi glasbenimi spremljevalci) iz Slovenije, Hrvaške in Francije. Iz Slovenije bodo nastopili Vita Mavrič, ki je za svojo zavezanost šansonu prejela vrsto nagrad, mdr. lani prestižno Ježkovo nagrado za celoten ustvarjalni opus. Ob spremljavi skladatelja Mojmirja Sepeta bo zapela dve njegovi pesmi. Kantavtor Jani Kovačič, ki je v zadnjih letih predelal pesmi različnih domačih in tujih pesnikov oz. glasbenikov (Leonard Cohen, France Prešeren idr.), bo zapel dve avtorski skladbi. Slovensko vizijo šansona bodo zaokrožili eden najvidnejših predstavnikov domače popularne pesmi Lado Leskovar (ob Sepetovi spremljavi bo zapel dve njegovi pesmi), pianist, avtor pesmi in skladatelj
 Jure  Ivanušič (predstavil se bo z avtorskima skladbama), ter Andraž Hribar, lanskoletni zmagovalec festivala šansona na ljubljanskem gradu (izvedel bo tudi zmagovalni Cigaret, nastopil pa bo ob spremljavi tria). Iz Hrvaške bodo prišli Hrvoje Handl (po poklicu je zdravnik, s prepevanjem pa se je začel uveljavljati v osemdesetih letih), igralec Božidar Alić (pevec, pisatelj, kolumnist in režiser bo nastopil s pianistom Matijo Dedićem) in legendarni poet z dubrovniških »skalin« Ibrica Jusić. Priznana francoska pevka in skladateljica šansonov Corine Milian oz. Milian, kot jo kličejo njeni oboževalci, bo - ker bi morala imeti v soboto še avtorski koncert, ki pa je odpadel zaradi poškodbe zapestja njenega pianista -, v petek nastopila z daljšim programom, kot je bilo sprva načrtovano. Leta 1965 rojena pevka, skadateljica, glasbenica in pisateljica je kariero začela leta 1978 kot basistka pri rock skupinah. Obiskovala je Konservatorij za glasbo in študirala muzikologijo, po številnih izkušnjah na glasbeni sceni pa se je izpopolnjevala še v Šoli šansonov v Parizu. Nastopila je na 280 koncertih na festivalih v Franciji in Evropi; med njimi so tudi gostovanja v najuglednejših koncertnih dvoranah in v številnih kabaretih. Posnela je več albumov (tudi opero za otroke Loulou), nazadnje album Soleils, ki ga bo predstavila na svojem prvem gostovanju pri nas. M. B.
Po podelitvi priznanj za najboljše športne dosežke v preteklem letu, ki je potekala v soboto zvečer v dvorani kina Železar na Jesenicah, so v njihovo čast priredili koncert Šansonov in zimzelenih melodij. Lojze Krajnčan je zasnoval koncert, na katerem se prepletajo sodobni šansoni slovenskih ustvarjalcev in nepozabne zimzelene melodije. Z izjemnim občutkom za interpretacijo so nastopajoči Darja Švajger, Lara P. Jankovič, Romana Krajnčan in
 Jure  Ivanušič tudi na jeseniškem odru pustili vtis. Odlično pevsko zasedbo so spremljali še priznani instrumentalisti Jaka Pucihar pri klavirju, Janez Dovč s harmoniko, Aleš Avbelj z bas kitaro in Kristijan Krajnčan pri bobnih. A. B.
Skladateljica Nana Forte in umetnik
 Jure  Ivanušič nadvse uživata v vlogi staršev. Nedavno je družinica preživela tudi nekajdnevni oddih na Brionih.
Potem pa, ko se je
 Jure  Ivanušič, ki je bil tudi avtor scenarija, pojavil na odru v vlogi Marjančka Sagadina, "šašleka", ki nas je mimogrede v štajerščini seznanil s svojo družino, aktualnimi dogodki, poredno sošolko Kim in z onimi, ki mislijo, da so Ljubljančani pametnejši, pa še harmoniko je igral, razumel prekmurščino, premagoval tremo, napovedoval, je na mah osvojil srca gledalcev, tistih v dvorani Tabor in onih pred malimi ekrani. Radijski poslušalci so bili sicer prikrajšani za Marjančkovo podobo - prekratke hlače, očala, karirasto srajco, bele žabe, kapo in harmoniko - kljub temu pa so lahko uživali v sproščenem vodenju. In ni ga bilo, ki se ob tem ne bi zadovoljno smejal.
"Na prireditev sem ves čas gledal kot na etno festival, kar naj bi tudi bil. Naša država je edina na svetu, kjer je na tako majhnem ozemlju več kot 40 dialektov. To je veliko bogastvo in zato sem se odločil za šašleka. Smilji pa sem predlagal, da bi govorila prekmursko, ker je pač Prekmurka. Mislim, da je ta dialog ustvarjal tisto sproščeno vzdušje. Ljudem je bilo to domače, z voditeljema so se lahko poistovetili, in to je za takšen festival bistvenega pomena," pravi
 Jure  Ivanušič, ki se že pridno pripravlja na Borštnikovo srečanje - v predstavi SNG Maribor Amadeus bo imel naslovno vlogo in bo tudi igral klavir - pa še o novi zgoščenki šansonov razmišlja.
Pred prvim gostovanjem hrvaškega Gledališča Ulysses z Brionov in predstavitvijo uprizoritve Miroslava Krleže Pijana noč 1918 v dramatizaciji Iva Štivičića je včeraj spregovorila režiserka Lenka Udovički . Povedala je, da je gledališče z mednarodno zasedbo, ki si je leta 2001 našlo slikovito stalno poletno prizorišče v trdnjavi Minor na Malem Brionu, doslej pogosto sodelovalo s slovenskimi dramskimi umetniki (Radko Polič, Boris Cavazza,
 Jure  Ivanušič, Tomaž Pandur idr.) ter da je na njegovih predstavah na matičnem prizorišču pogosto mogoče srečati ljubitelje gledališča iz Slovenije. Pijana noč 1918 , ki jo je po Krleževi pripovedi dramatiziral Ivo Štivičić, pri njeni postavitvi pa je kot dramaturginja sodelovala njegova hči Tena Štivičić, je doživela premiero lani poleti in največ gostovanj doslej (Beograd, Zagreb, Reka). Uprizoritev oživlja spomin na začetke nekdanje skupne države, Kraljevine SHS, obuja fragmente prve zaljubljenosti in strasti, a kaže tudi najzgodnejše kali poznejših nesporazumov, ki so pripeljali do razpada Jugoslavije.
Kabaret
 Jureta  Ivanušiča, ki skozi glasbo in humor opisuje ljubezenske izkušnje slovenskega slehernika, strast, ljubosumje, prevaro in končno poroko z lepo mlado nevesto Evropo, bo ob 19.30 v restavraciji Tango na Otočcu. Vstopnina: 20 evrov (vključuje predstavo in večerjo).
Rade: Hja, to me je spomnilo na koncert z
 Juretom  Ivanušičem, na katerega je prišel tudi Kresla (Vlado Kreslin, op.p). Povedali so mi, da je že za odrom, končam pesem, ki sem jo izvajal, in ga najavim, on pa stopi direktno na oder, pogleda po občinstvu v dvorani in reče: Pa kje, za boga, si zbral te metuzaleme?
Resneje sem začel delati šele v Sloveniji, ko sem sodeloval z
 Juretom  Ivanušičem. Koncerti, ki sva jih prirejala, so temeljili na baladah in šansonih, čeprav so se pojavljali tudi swingi in nekatere ambicioznejše zadeve, s kakršnimi sem nadaljeval na svoji zadnji plošči z Zlatkom Arslanagičem Zaboravi, ki je ljudje ne poznajo, ker ni bila promovirana, poleg tega je bila slabo posneta, ker smo jo posneli v nekem londonskem stanovanju. Potem je prišel South Pacifik, film, v katerem igram glavno moško vlogo poleg Glenn Close. Gre za enega najbolj znanih ameriških muzikalov in hkrati tudi najbolj zahtevnih.
Črnomelj, 16. avgusta (STA) - V Črnomlju se drevi začenja 11. kulturni festival Črnfest 2018, ki bo v atriju tamkajšnjega gradu in na drugih mestnih prizoriščih potekal do 1. septembra. Prireditelji so ga podnaslovili Festival dobre glasbe, hrane, gledališča, smeha in otroškega rajanja ter mu dodali geslo Dobro za vse. Vstopnina bo prilagojena študentskim žepom. Po podatkih črnomaljskih prirediteljev, Kluba belokranjskih študentov, Mladinskega kulturnega kluba Bele krajine in Mladinskega centra BIT, na prireditvah Črnfesta pričakujejo približno 7000 obiskovalcev. Prireditve bodo pripravili na več prizoriščih. Od odra na Trgu svobode v Črnomlju do igrišča na Majerju, Kulturnega doma Črnomelj, Petrovega trga, Kozolca nad Piccolom, Kampa Podzemelj, Big Berry kampa v Primostku in črnomaljskega grajskega atrija. V skoraj treh tednih Črnfesta bo Belo krajino obiskala vrsta glasbenikov, med katerimi so navedli skupine Big Foot Mama, Tabu, TBF, Koala Voice, Nipke, Trkaja in druge. Spored so obogatili s številnimi športnimi dejavnostmi, predstavami za otroke, predavanji, filmskim večerom, kulinaričnim dogodkom in z delavnicami. Osrednjo prireditev oziroma rock koncert pripravljajo v petek, 17. avgusta. Med športnimi prireditvami so tudi košarkarski turnir, turnir frizbija, odbojka na mivki in povabilo na prvo plezalno steno na reki v Sloveniji. Med drugimi prireditvami so navedli še predstavo Zofija, ki opisuje črnomaljsko preteklost, gledališke skupine Kluba belokranjskih študentov. "Da bo odmeval tudi otroški smeh, bosta poskrbeli predstavi Zeleni škrat Ariel in Pika gre v šolo, za gurmane bo poskrbela veganska kuharska delavnica z Veganiko in za lačne Dobrote iz črne kuhinje." Črnfest v Kulturnem domu Črnomelj drevi ob 20. uri začenja igralec in pianist belokranjskih korenin
 Jure  Ivanušič, ki bo občinstvo s šalami in z anekdotami vodil "skozi zgodovino glasbe - od kamene dobe do Rolling Stonesov". Črnomaljski prireditelji so še opozorili, da bo na dan osrednjega koncerta, 17. avgusta, od petkovega do sobotnega poldneva mestno središče zaprto za motorni promet.
Tradicionalno prednovoletno srečanje občinskih svetnikov, nekdanjih županov občine Kamnik, direktorjev podjetij, zavodov in ustanov, častnih občanov, predsednikov svetov KS in drugih javnih delavcev, ki ga je minuli ponedeljek v Domu kulture pripravil župan, je minilo v sproščenem vzdušju. Igralec in pevec
 Jure  Ivanušič nas je s svojo duhovito besedo in izbrano glasbo popeljal po Evropi in njenih skrivnostih.
A kljub temu ji hvale za odlično odpet odlomek iz Fantoma v operi godijo. Do zdaj je zapela že kar nekaj duetov, z Nacetom Junkarjem, Alexandrom Brownom in
 Juretom  Ivanušičem. Ker so jih njeni oboževalci lepo sprejeli, Regina razmišlja, da bi izdala zgoščenko s temi dueti in arijami iz njej najljubših oper. »To bi bil čisto poseben projekt, v katerem bi združila svojo ljubezen do opere in muzikalov.«
Med slovenskimi igralci je takšnih veliko manj. Najbolj izstopajoč med njimi je prav gotovo mariborski igralec
 Jure  Ivanušič, dobitnik številnih gledaliških nagrad, letos pa je tem dodal še Ježkovo nagrado. Ta igralec ni samo igralec in pevec, ampak je tudi pianist in režiser, skladatelj, odličen voditelj in avtor zgoščenke Ob desetih zvečer, ki se ji bo v bližnji prihodnosti pridružila še ena. Če mu bo dopuščal čas, kot pravi in dodaja, da bo časa verjetno dovolj, ker ga je njegovo matično gledališče SNG Maribor v tej sezoni angažiralo šele proti koncu sezone. Dovolj ga bo tako za glasbo kot za vrsto drugih stvari, ki ga zanimajo. In to je še sreča.
Očitno zmeraj aktualen je tudi Edward Albee, ki se v mariborsko gledališče vrača z režiserjem Matjažem Latinom. Zoo, zgodba o živalskem vrtu, je zelo avtobiografska, črna igra za dva igralca (v mariborskem primeru sta to Davor Herga in
 Jure  Ivanušič), ki na odru do konca igrata nezmožnost komunikacije med človekom s socialnega dna in predstavnikom meščanskega razreda.
Vrnili pa ste se tudi na veliki oder Slovenske popevke. S sovoditeljem,
 Juretom  Ivanušičem, sta žarela kot usklajen par, ki se v svojem razkošnem salonu neznosno zabava. Kako ste doživljali to izkušnjo?
1d.Voditeljski par Tajda Lekše in
 Jure  Ivanušič se nista zabavala le na odru, ampak tudi za njim, med pripravami na Popevko pa sta postala dobra prijatelja.
Wam, glasbeno-scenski dogodek za otroke in mladostnike o W: A. Mozartu, si bo mogoče ogledati v petek, 15. 11., v dvorani Union. Sodelujejo: orkester mariborske filharmonije, dirigent Simon Robinson, mladi solisti in
 Jure  Ivanušič.
Vita Mavrič je poleg naštetih zbrala prav impresivno število izjemnih in zanimivih interpretov Ježkovih pesmi. Tako so se na odru zvrstili še Gaber Brin (Sreča stanuje v 7. nadstropju), Brina Vogelnik (V hiši št. 203), Aphra Tesla (Whisky Johnny), Andrej Rozman - Roza (Gangsterska idila), Severa Gjurin (N. N. in črna pega čez oči), Tabu (Darwin nima prav), Josipa Lisac (Arestantova oda stenici), Šukar(Ciganska naricalka),
 Jure  Ivanušič ...
Lutkovno gledališče Maribor; Fran Levstik: Martin Krpan. Režija, dramaturgija in glasbena oprema: Edi Majaron; likovna zasnova: Agata Freyer; lektoriranje: Majda Potrata. Igrajo:
 Jure  Ivanušič (k.g.), Petra Caserman in Mirko Černic. Premiera 13. oktobra.
Soscenarist Marko Vezovišek, soigralec Alojz Svete, Uredništvo za resno glasbo in balet Morda je na začetkih kdaj zanihal. Morda preprosto nismo zaupali, da je nekdo na odru in pred kamero lahko tako vsestranski. Toda v oddaji Lepo je biti Mozart, ki jo je skupaj z Markom Vezoviškom podpisal tudi kot scenarist, nastala pa je pod okriljem uredništva za resno glasbo in balet nacionalne televizije, je izbruhnil kot ognjemet ustvarjalnosti in poustvarjalnosti hkrati –
 Jure  Ivanušič! Briljantno je odigral neštete Mozartove obraze in življenjske situacije in bil pri tem tako sočen, poln in hkrati glasbeno uživaški, da je bil to iskriv vrhunec žlahtnega komedijantstva. Oddaja, ki je bila na sporedu letos takoj po novem letu, je eden redkih res ustvarjalnih avtorskih dosežkov na naših televizijah zadnja leta.