Prikazujem 941-960 od 960 konkordanc.
Koncert v počastitev 30-letnice delovanja kulturnega doma Krško. Nastopili bodo Darja Švajger, Romana Kranjčan, Lara Jankovič in
 Jure  Ivanušič. Vstop prost. Kulturni dom Krško. Ob 19.30.
9.00 Vremenska panorama - 10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Dr Quinnova, amer. naniz.; 11.20 Euronews; 14.10 Šanson
 Jureta  Ivanušiča in gusarjev; 15.05 Ugrabitev, amer. film; 16.30 Alica, evrop. kult. mag. - 17.00 Življenje s televizijo, serija, 2/3 - 18.05 Popolna tujca, naniz. - 18.30 Simpsonovi - 19.00 Poročila, kanad. naniz., 9/13 - 19.30 Videoring - 20.05 Pustolovščina Okavago, serija - 21.00 Meja, italij. film - 22.45 Red in zakonitost, amer. naniz., 11/22 - 23.30 Mož v senci, nadalj., 2/5
Ljubljana, 09. junija (STA) - Festival šansonov La vie en rose se po 15 letih poslavlja z izdajo, posvečeno 100-letnici rojstva priljubljene francoske šansonjerke Edith Piaf. Umetniška vodja festivala Vita Mavrič je ob zadnji izdaji povzela verz iz pesmi Piafove: "Non, je ne regrette rien." Med drugimi bodo oder zasedli Jani Kovačič, Mia Žnidarič in Rade Šerbedžija. Festival La vie en rose je v 15 letih šanson opredelil kot glasbeno zvrst, ki ne pušča zunaj nikogar, če ima kaj povedati oziroma izraziti. Pa naj bo to klasika, ki se je tokrat, ob 100-letnici rojstva Edit Piaf, še posebej spominjamo, ali najnovejše stvaritve, je zapisala Mavričeva. Napovedala je, da bo tudi zadnji mednarodni festival šansonov tako živ kot vsi dosedanji: "Čas je za nov začetek! Nič se ne končuje, nihče se ne poslavlja, le La vie en rose je svoje poslanstvo opravil. Ni mu žal!" Mavričeva je pred novim letom v pogovoru za STA povedala, da je v 15 letih festivala dosegla, da se je šanson na Slovenskem žanrsko profiliral, publika ga je vzela za svojega, ne enačimo ga več s Francozi: "Z njim sem tlakovala pot mnogim mladim, še neznanim interpretom, prav tako tudi radijskemu šansonu." Festival bo v zadnji izdaji posvečen Piafovi, hkrati pa bo tudi poklon lastni 15-letni zgodovini. Poleg že omenjenih nastopajočih, bodo današnji večer krojili še
 Jure  Ivanušič, Lara Jankovič, Severa Gjurin, Gal Gjurin, Andraž Hribar, Azra Alibegić, Nina Strnad, Same babe, Tadej Vesenjak ter Tina Marinšek skupaj z Markom Vezoviškom. Poleg Šerbedžije bodo tuji gostje festivala Mouron & Terry Truck iz Francije. V vlogi Piafove bo nastopila hrvaška igralka in pevka Jasna Bilušić. Nastopajoče bo spremljal Cafe teater band. La vie en rose prireja Cafe teater v koprodukciji s Cankarjevim domom in RTV Slovenija. Tudi Cafe teater se je po 20 letih delovanja poslovil. "Če se v vseh teh letih, kljub vsemu, kar smo ustvarili, v Ljubljani ni našel niti en kabaretnemu teatru primeren prostor, potem je bolje, da se po 20 letih častno umaknemo. Naš arhiv je shranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici, zapisali smo se v zgodovino, poslavljamo se športno. Na vrhuncu. Dvajset let je dolga doba. Cafe teater je medtem odrasel, izpolnil svojo ero, cilj in namen," je v pogovoru za STA še povedala Mavričeva.
Dario Fo in Franca Rame: Svobodno razmerje. Ustvarjalci: Arko, Tatjana Doma,
 Jure  Ivanušič, Jaša Jamnik, Gašper Malej, Rado Pavalec, Slavica Radović, Petra Rojnik. Premiera: 4. december 2000.
Nastopili bodo Carmina Slovenica, Dragica Kovačič, Simona Krajnc,
 Jure  Ivanušič in mariborska Plesna izba. (gt)
DNEVI ŠANSONOV: GABI NOVAK, ARSEN DEDIČ, RADE ŠERBEDŽIJA, VITA MAVRIČ,
 JURE  IVANUŠIČ, ALEŠ HADALIN, ČOMPE Z JANEZOM ŠKOFOM, JURKI IN BASISTI Z GOJMIRJEM LEŠNJAKOM, JANI KOVAČIČ, PATETICO, LARA P. JANKOVIČ, ALENKA GODEC, DARJA ŠVAJGER, BRANKA KRANER, CORINE MILLIAN, MARIA MAYER, Ljubljanski grad (21.00)
 Jure  Ivanušič bo s svojo monokomedijo Od tišine do glasbe po zgodovini glasbe popeljal tudi v okviru Večerov komedije na Celjskem gradu, z malo sreče in kančkom znanja pa lahko dobite brezplačno vstop . . .
rvi celovečerni igrani film režiserja Borisa Palčiča (sicer avtorja številnih dokumentarnih filmov) predstavi nenavadne dogodke mladega slikarja Vlada (
 Jure  Ivanušič), ki v stanju zamaknjenosti ustvari izjemen portret neznanke (Iva Krajnc). Na otvoritveni razstavi jo spozna tudi v resnici, ta travmatični večer pa se nadaljuje s krutim umorom,
3.10 ob 20h : Od Tišine do glasbe - ko se z
 Juretom  Ivanušičem vse o glasbi naučite skozi smeh!
"Jacques Brel - Srce v kovčku" -
 Jure  Ivanušič in skupina NORDunk. Gledališko-glasbeni dogodek ob spominu na tridesetletnico prerane smrti pesnika, skladatelja, igralca in režiserja ter velikana svetovnega šansona, Jacquesa Brela, z njegovimi šansoni, prevedenimi v slovenščino. Cena vstopnice: 15 EUR.
Danes bo slavnostna akademija, ki jo bo povezoval dramski igralec
 Jure  Ivanušič. V soboto bosta v Laško pripeljala turistična vlaka z Dunaja in iz Trsta s predstavniki največjih turističnih agencij, gospodarstva in državnih institucij ter najpomembnejših medijev. V soboto in nedeljo bo tudi osrednja prireditev na glavnem prireditvenem prostoru, kjer se bodo predstavili tudi drugi turistični ponudniki iz laške okolice, v nedeljo pa si bodo gostje lahko ogledali tudi tekmo dvovprežnih kočij za pokal Slovenije in se udeležili hoje po poteh Laškega. Pivovarna Laško je zvarila posebno termalno pivo, Slovenske železnice pa bodo obiskovalcem, ki se bodo v Laško odpravili z vlakom, priznale 30-odstotni popust pri nakupu povratne vozovnice.
KNJIGA O KRKI - Oblikovalci knjige in predstavitvenega večera prejšnjo sredo so Krko predstavili v desetih zgovornih fotografijah o drznih zamislih in razvoju. Javnosti sta jih učinkovito predstavila igralca
 Jure  Ivanušič in Nataša Matjašec, tudi z glasbenimi vložki in s kratkimi razgovori s pomembnimi Krkaši: Elico Rustja, Marjeto Potrč, Anico Žnidaršič (na fotografiji) in Milošem Kovačičem. (Foto: B. D. G.)
STIČNA Kulturno društvo Stična tudi letos pripravlja Festival Stična, ki bo potekal med 20. novembrom in 4. decembrom. V okviru festivala obljubljajo tudi klasični koncert Tria Lorenz, koncert skupine Terra Folk, večer šansonov z
 Juretom  Ivanušičem, gledališko predstavo Sen kresne noči Gledališča Toneta Čufarja z Jesenic in improvizacijsko gledališče Teater Narobov. Štirinajstdnevno kulturno dogajanje v Stični se je začelo v soboto, 20. novembra, ko so v prostorih tamkajšnjega Slovenskega verskega muzeja odprli razstavo Bogastvo mladih, sledil pa je koncert komornih skupin Glasbenega julija z obale pod vodstvom Tomaža Lorenza. V sklopu Festivala se bodo zvrstile številne otroške predstave, potopisna predavanja, delavnice, večeri z glasbo in filmski večeri. Več informacij najdete na spletnih straneh: www.festival-sticna.si ali www.kd-sticna.si.
Večer šansonov in zimzelenih melodij (solisti: Darja Švajger, Lara P. Jankovič, Romana Krajnčan,
 Jure  Ivanušič) za 13 evrov bo v Festivalni dvorani v Ljubljani ob 19.30.
In kdo bo nastopal na Velikem odru SNG Maribor kot Mozart? Vlogo tega genija igra
 Jure  Ivanušič, Konstanca Weber je Petra Rojnik, Antonia Salierija igra Peter Boštjančič, ostale dramske vloge imajo Tomaž Gubenšek, Davor Herga, Marko Simčič, Nenad Tokalič, Kristijan Ostanek in Ivica Knez, nastopajo pa tudi člani orkestra in zbora (tudi solistično) Opere in baleta SNG Maribor oziroma dijaki Srednje glasbene in baletne šole Maribor.
- Narodno-zabavni ansambel bratov Avsenik je v soboto na Bledu praznoval 50-letnico. Jubilejni večer sta brata Slavko in Vilko praznovala v krogu glasbenih prijateljev in več kot 3000 obiskovalcev iz domovine in tujine. Rdeča nit prireditve je bil kronološki pregled skladb Avsenikov in z njimi povezanih dogodkov, ki sta jih v hudomušnih dialogih uprizorila igralca Nataša Ralijan Tič in
 Jure  Ivanušič. Začetki Avsenikove glasbe segajo v leto 1953, ko je Slavko Avsenik v Ljubljani ustanovil trio. Ta je 1955. prerasel v Gorenjski kvartet in kmalu nato v Kvintet bratov Avsenik. Skupaj z bratom Vilkom sta postavila temelje povsem novi, izvirni obliki narodne glasbe. Ansambel bratov Avsenik je v dolgih desetletjih delovanja posnel več kot 50 albumov in prejel eno diamantno, eno platinasto in 31 zlatih plošč. Posnel je več sto skladb, pretežno polk in valčkov, med katerimi jih je veliko ponarodelo. Prenehal je delovati leta 1990.
Ljubljana, 18. junija (STA) - Povest Ivana Tavčarja Cvetje v jeseni bo po filmu, posnetem pred več kot štirimi desetletji, zaživela še v obliki muzikala. Skoraj ponarodela zgodba, ki opisuje ljubezen med kmečkim dekletom Meto in starejšim meščanskim Janezom, bo premierno izvedena 17. septembra v Križankah kot spremljevalna prireditev takrat že zaključenega Ljubljana Festivala. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala producentka Miša Stanko Lukašev, muzikal ustvarja pisana ekipa slovenskih ustvarjalcev, tako mladih kot tudi že izkušenih umetnikov. Avtor libreta in dramskega besedila je Janez Usenik, avtor glasbe Matjaž Vlašič, režijo je prevzel Vojko Anzeljc, za koreografijo je poskrbel Miha Krušič. Odločitev, zakaj so se lotili odrske uprizoritve enega najbolj znanih slovenskih literarnih del, je producentka utemeljila z mankom tovrstnih "westendovskih" muzikalov pri nas. Po režiserjevih besedah ima Cvetje v jeseni zelo globok pomen, saj govori o ljubezni, čustvih, upanju, ne nazadnje tudi o narodni zavesti. Prav zaradi izjemno močne zgodbe ga v današnjem času ni najlaže predstaviti, je poudaril Anzeljc. Tudi Vlašič je ob povabilu k projektu sprva zajel sapo, saj je čutil veliko odgovornost do povesti, po kateri že obstaja glasba - za istoimenski film jo je napisal Urban Koder. Sam je k muzikalu prispeval 15 skladb, ki jih bo v aranžmajih Anžeta Rozmana izvedlo 27 glasbenikov pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka. Pevske in igralske vloge so zasedli Nina Pušlar in Maja Martina Merljak v podobi Mete, Matjaž Robavs in Domen Križaj kot Janez ter
 Jure  Ivanušič, Alenka Kozolc Gregurić, Ana Grasselli in Marjan Bunič. Muzikal bo sicer temeljil na petju in igri, plesni vložki bodo zgolj "začimba", je še povedal Anzeljc. Robavs je počaščen, da sme biti del takšnega projekta, saj se mu zdi pomembno, da vedno znova poudarjamo, kdo smo in kaj imamo. Pušlarjeva je v njem našla nov izziv na svoji glasbeni poti, Merljakovo sta kljub prvotnim pomislekom prepričala "genialna zgodba" in "neverjetna" Vlašičeva glasba. Ivanušiču se zdi njegova vloga hlapca Danijela zanimiva "zaradi dramatičnosti in grenkosti". Zamisel za muzikal je "last" izvršnega producenta Gorazda Slaka, ki se je z njo obrnil na Darka Brleka, direktorja in umetniškega vodjo Festivala Ljubljana, ki je prevzel vlogo koproducenta. "Priča bomo rojstvu novega Cvetja v jeseni, na katerega bomo vsi ponosni," je prepričan Brlek. Po premieri bo muzikal v Križankah na ogled še štirikrat, od 18. do 21. septembra.
Avtor: Edward Albee; prevod: Alja Predan; režiser: Matjaž Latin; dramaturgija: Vili Ravnjak; scenografija: Matjaž Latin; lektoriranje: Lidija Simonič; kostumografija: skupinsko delo; igrata: Davor Herga (Peter),
 Jure  Ivanušič (Jerry); premiera, petek, 24. januarja1996.
In vrstni red prvega tedna glasovanja? Na vrhu s prepričljivo večino vodi nihče drug kot bivši predsednik države Milan Kučan, sledi mu - ne, to nas ni presenetilo - naš neverjetni plezalec Tomaž Humar, tretji - da, vsa prva trojka je prvi teden moška! - pa je, spet pričakovano, več osebnosti v eni, Sašo Hribar. In na četrtem mestu - ženske, zdaj pa res v akcijo! - brani žensko čast Desa Muck, ki zaostaja za tretjim ta hip le za en sam glas. Sledita ji Jonas Žnidaršič in Adi Smolar, za njima pa lepo po vrsti Svetlana Makarovič,
 Jure  Ivanušič, Vinko Šimek, Borut Pahor, dr. Franc Rode, Tone Partljič in tako naprej. Do stotega mesta kar prvič seveda ne bomo naštevali, zelo dobro pa se nam zdi, da je med zanimivimi imeni tudi kar precej še sorazmerno neznanih, ki jih bomo, seveda, v prihodnje z veseljem poiskali!
Igralca sta svoje delo opravila prepričljivo. Njuna igra predstavlja dovolj natančno študijo duševnih vzgibov. Davor Herga kot Peter zgradi bledo in suhoparno figuro intelektualca in malomeščana, ki kljub urejeni družini ni nič manj sam in ranljiv kot njegov naključni sogovornik. Vse do konca navidez umirjen, vendar ves čas ambivalenten, predstavlja medij Jerryjevega značaja. Jure Ivanušič natančno in odločno gradi Jerryja kot nevrotika toplega srca. Dovolj temperamenten predstavlja žrtev mestnega dušenja, agresiven in plah hkrati sestavlja nemara sanjača, bržčas nevarnega psihopata, vsekakor tavajočega večnega upornika, ki s samomorilskim dejanjem skuša scefrati svoje nedolžno bivanje v osamljenosti in anonimnosti. Igra Davorja Herge in
 Jureta  Ivanušiča prinaša množico duševnih kazalcev hlastanja za možnostmi medčloveške komunikacije, ki je v absurdni situaciji, v kateri se znajdeta Albeejevi osebi, obsojena na propad.