Prikazujem 1-20 od 25.691 konkordanc.
uspeh pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz pisnega izpita s področja
 matematike  ali fizike. Kandidat lahko 40% ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.
iz primerljivih študijskih programov na drugih univerzah pri enakih pogojih kot pri prejšnji točki, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis na doktorski (tretjestopenjski) program
 Matematika  in fizika.
Študent študijske smeri
 Matematika  potrebnih 180 ECTS kreditnih točk zbere z opravljanjem izpitov, aktivnim sodelovanjem na seminarjih oziroma z opravljeno dispozicijo na modulu matematično izobraževanje, z opravljanjem doktorskega izpita ter z izdelavo doktorske disertacije.
Doktorski izpit za kandidate modula matematično izobraževanje poteka takole: Študent si izbere širše matematično področje A, ki ustreza matematičnim vsebinam iz področja, na katerega se nanaša raziskovalno delo na področju matematičnega izobraževanja. Poleg tako izbranega matematičnega področja doktorski izpit obsega tudi humanistično izobraževalno področje B (didaktika, razvojna psihologija, andragogika...), ki je določeno v soglasju z mentorjem. Področje B se nanaša na humanistično izobraževalni fokus raziskovalnega dela. Mentorstvo poteka kot somentorstvo učitelja matematike in ustreznega učitelja humanističnega izobraževalnega področja. V komisiji za doktorski izpit so tako učitelji
 matematike  kot tudi učitelji ustreznega humanistično izobraževalnega področja, Študent na doktorskem izpitu dobi tri vprašanja. Eno vprašanje je iz matematičnega področja A, eno iz humanistično izobraževalnega področja B, tretje pa je interdisciplinarno vprašanje, ki povezuje matematično razumevanje in didaktično izobraževalne vsebine.
- Dosedanji točkovni sistem, ko sta o vpisu v srednje šole, kadar so ga omejile, enakovredno odločala šolski uspeh od 5. do 8. razreda in ocene pri
 matematiki , slovenščini in tujem jeziku na eni ter zbrane točke pri zunanjem preverjanju znanja iz matematike in slovenščine osmošolcev na drugi strani, je ukinjen. Zakaj?
Res pa je, da so uporabniki prejemali finančne in druge spodbude za nalaganje vsebin (večinoma spornih) na strežnike Megaupload.
 Matematika  je bila jasna tudi za Schmitza, sicer nemškega in finskega državljana s stalnim bivališčem v Novi Zelandiji in Hongkongu: več "privlačne" vsebine, več obiskovalcev, več kupcev dostopa Premium in dražji oglasni prostor.Utrdba je le padla
New York, 30. januarja (STA) - Vzporedna anketa izvedena med navadnimi Američani oziroma laiki in znanstveniki je ugotovila velik prepad v mišljenju enih in drugih glede nekaterih najbolj vročih vprašanj, kot so podnebne spremembe, evolucija, gensko spremenjena hrana in jedrska energija. Kar 97 odstotkov znanstvenikov je kritičnih do šolskega sistema ZDA. Znanstveniki menijo, da je zanemarjanje ali potvarjanje dejstev posledica neznanja glede znanstvenih predmetov, kot so na primer naravoslovje in
 matematika . Zato ljudje večinoma ne vedo, kaj govorijo, ker zanemarjajo dejstva, pri čemer so najhujši grešniki politiki. Anketa centra Pew je ugotovila, da 88 odstotkov znanstvenikov meni, da je gensko spremenjena hrana povsem varna. Enako meni le 37 odstotkov Američanov. 68 odstotkov znanstvenikov nima težav s hrano, pridelano s pesticidi, le 28 odstotkov laikov pa meni, da je taka hrana varna. Za 98 odstotkov znanstvenikov je evolucija dejstvo, ki pa ga sprejema le 65 odstotkov Američanov. 87 odstotkov znanstvenikov meni, da so podnebne spremembe v glavni meri posledica človeških dejavnosti, Američani pa so pri tem razklani na polovico. Za dve tretjini znanstvenikov bi bila večja uporaba jedrske energije ustrezna rešitev za segrevanje ozračja, enakega mnenja je le 45 odstotkov laikov.
1564 V Pisi se je rodil italijanski
 matematik , fizik in filozof Galileo Galilei, ki se je bil pred cerkveno inkvizicijo prisiljen odreči heliocentrični teoriji, kar je sam pri sebi preklical z izrekom: In vendar se vrti (umrl 1642).
Ob tem, da so z novelo zakona o gimnazijah določili, da bodo merila za izbiro kandidatov za vpis v gimnazijo enakovredna, ne glede na to, ali je učenec končal osemletko ali devetletko v istem šolskem letu, pa so še določili, da bodo ob že znanih pogojih za vpis med dodatnimi kriteriji lahko upoštevali tudi rezultate pri skupinskem preverjanju znanja iz materinščine in
 matematike  ter dosežke z državnih tekmovanj na podlagi meril, ki jih bo določil Strokovni svet za splošno izobraževanje. Pri oblikovanju javne mreže srednjega šolstva pa na obmejnih in demografsko ogroženih območjih ne bo treba upoštevati doslej veljavne zakonske omejitve, po kateri je bilo treba gimnazije nujno oblikovati kot samostojne šole.
Prva sled, s katero začenjamo svoje raziskovanje, je v spoznanju, ki šele v zadnjem času pridobiva svoje državljanske pravice v širši javnosti. Gre namreč za to, da smo v vroči želji po čim hitrejšem odmiku od prejšnjega (predmodernega) sistema prehitro in premalo domišljeno segli po tako imenovanem modernem tržnem gospodarstvu. V tej naglici smo spregledali dejstvo - pri čemer na srečo nismo osamljeni, kar nekoliko zmanjšuje našo odgovornost - da so očetje moderne ekonomije in njihovi nasledniki svoje teorije in gospodarske modele utemeljevali in razvijali izključno na mehanicističnem svetovnem nazoru. Takšna nepopravljiva nesmotrnost je imela med drugim za posledico pomanjkljivosti v temeljih moderne ekonomije, kakršno je mehanicistično inspirirano omejevanje gibanja na golo premeščanje v trodimenzionalnem prostoru in ob tem še premeščanje, ki je hkrati reverzibilno in brez kakršnekoli kakovosti. Takšen strateški manever je na eni strani odprl vrata zmagovitemu prodoru
 matematike  in kvantitativnih metod za učinkovito operacionalizacijo variabel znotraj gospodarskega sistema, na drugi strani pa je hkrati stalno povečeval pomanjkanje povezav s konkretno stvarnostjo gospodarskega življenja. Posledice so znane. Do danes nobena ekonomska ali menedžerska teorija, noben izmed številnih gospodarskih modelov niti ekonometrijskih matric, statističnih vzorcev, še manj pa aktualiziranih gospodarskih sistemov v razvitem ali manj razvitem delu sveta preprosto ni imel v sebi variable, ki bi reflektirala ali izražala prispevek narave, učinek družbenih stroškov poslovanja in višino škode, ki jo povzroča okolju danega gospodarskega sistema! Morda so bili edina svetla točka pri tem fiziokrati, ki so ohranili spomin na človekovo povezavo z naravo, četudi so jo tudi oni redukcionistično skrčili s tem, da so "zemljo" v svoj ekonomski model uvedli samo kot enega izmed ključnih dejavnikov v strukturi kapitala in na novo ustvarjene vrednosti znotraj nacionalne ekonomije.
Radovljica »Dogodki zadnjih dni so vnesli nemir tako v zbornico kot med učence, radi pa bi samo v miru delali,« je pozornost, ki jo je vzbudila informacija, da je učitelj
 matematike  na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta pred začetkom pouka na začetku šolskega leta molil očenaš, komentirala namestnica ravnatelja. Pojasnila je, da je vodstvo šole ukrepalo že takoj po dogodku, to je pred štirimi meseci, ko so učitelju izrekli opomin, kasneje pa takega početja niso več zaznali.
1. decembra 1993 je skupina raziskovalcev sodelo-vala na kolokviju Specialno didaktična prenova osnovne šole. Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Pedagoška fakulteta v Mariboru in Pedagoški inštitut v Ljubljani so v sodelovanju z učitelji osnovnih šol izvedli specialno didaktično prenovo osnovne šole na področjih razredne komunikacije, družbeno moralne vzgoje, pouka spo-znavanja družbe, naravoslovja, tujega jezika, drugega jezika,
 matematike  in estetskih vzgoj. Na kolokviju smo predstavili osnovna spoznanja, do katerih smo prišli z znanstveno razvojnim delom. Na plenarnem delu je bila predstavljena tudi naša inovacija, v skupini učiteljev tujih jezikov v osnovni šoli pa smo razpravljali o raz-sežnostih zgodnjega učenja tujega jezika. Poskušali smo odgovoriti na nekatera vprašanja, ki jih je postavil kolokvij Materinščina in tuji jeziki v osnovni šoli eno leto prej. Naša obravnava je bila usmerjena predvsem v pouk tujega jezika na razredni stopnji. Udeleženci so strnili svoje ugotovitve o izbiri jezika, začetku uvajanja tujega jezika na razredno stopnjo osnovne šole in razmišljali o liku učitelja za ta pouk.
Ob četrtkih bodo maturanti spoznavali, da matematika kot obvezni maturitetni predmet v svoji eksaktnosti omogoča veliko nians. Prva oddaja o
 matematiki  ponuja predvsem splošna izpitna pravila.
LJUBLJANA V začetku februarja je potekalo poskusno skupinsko preverjanje znanja za učence osmih razredov, in sicer pri materinem jeziku in matematiki. V 430 vključenih šolah je pri preskusu sodelovalo dobrih 20.000 učencev in so se povprečno odrezali bolje kot lanski. Tako so po podatkih Državnega izpitnega centra pri slovenskem jeziku dosegli povprečno slabih 18 točk (lani slabih 15), pri
 matematiki  pa slabih 15,5 točke (lani dobrih 14,5), pri čemer je bilo število vseh možnih točk pri obeh predmetih 30. Redni rok skupinskega preverjanja znanja bodo učenci opravili 20. oziroma 21. maja. Sicer pa je pred dnevi potekel rok za prijavo osmošolcev in devetošolcev v srednje šole za 23.820 kandidatov je letos na voljo 28.994 mest, od tega le v gimnazijah za okrog 500 več kot lani. Tisti, ki si bodo premislili in izbrali drugo šolo, bodo lahko prijavo prenesli tja do 24. marca. (mač)
Uporaba računalnikov pri znanstvenih raziskavah ni novost. V desetih letih je avtomatična obdelava podat-kov dosegla raven specializacije, (v najslabšem primeru) raven nove discipline s svojimi tehniki - inženirji,
 matematiki , logiki, s svojimi ustanovami, časopisi in seveda s svojimi kongresi... Danes je potrebno veliko drznosti za objavo take banalnosti, ki samo pojasnjuje določen postopek avtomatične obdelave takih ali drugačnih podatkov, preštevilnih ali preveč zapletenih, da bi jih lahko spretno obvladali na kak drug način.
Nadaljuje, da se je najbolj bal
 matematike , ki pa je bila na koncu povsem preprosto. Tudi eseju pri slovenskem jeziku je posvetil več pozornosti. In francoščina? »Oh, ne. Francoščine se pa sploh nisem bal, nasprotno, bil sem zelo samozavesten. Ta jezik mi gre zelo dobro, najbrž gre zasluga za to odlični profesorici Meri Bratuša Bogataj, ki me je navdušila do te mere, da jo bom tudi študiral,« pravi Mitja, ki ne pozabi povedati, da je bila profesorica zelo stroga, a so tudi veliko prepevali, večkrat jim je tudi prinesla pecivo in jih nagradila za dobro delo. Razglasitve rezultatov mature ni pričakal na običajnem mestu za maturante. Bil je namreč v Franciji, o uspehu pa ga je obvestila sošolka. »Računal sem na 28 točk, zato sošolki niti nisem verjel. Nikomur okoli sebe nisem povedal, dokler nisem rezultata preveril doma. Kaj naj rečem? Bil sem presenečen, a nikakor evforičen,« ostaja trdno na zemlji Mitja.
Po pisnem izpitu iz maternega jezika bodo kandidati pri splošni maturi jutri opravljali izpit iz tujih jezikov, v ponedeljek pa iz matematike. V torek in sredo bodo pisali izpite iz tujih jezikov in izbirnih predmetov. Danes se začnejo tudi ustni izpiti, ki jih bodo opravljali do sobote, 4. septembra. Pri poklicni maturi se bodo kandidati jutri najprej potili pri pisnem izpitu iz
 matematike  ali tujega jezika, pisni izpit iz strokovno-teoretičnega predmeta pa bo sledil v ponedeljek. Ustni izpiti bodo potekali od četrtka, 2. septembra, do sobote, 11. septembra. Z uspehom na jesenskem roku splošne in poklicne mature bodo kandidati seznanjeni do 20. septembra.
Uveljavljeni izvedenci ugotavljajo, da je naravni DNA-računalnik zmožen izvesti večje število maksimalno zapletenih matematičnih operacij kot katerikoli doslej uporabljeni umetni računalnik. Omenjena trditev pri skeptikih sicer zbuja dvom in omalovaževanje, čeprav morajo v isti sapi priznati, da se moč molekularnega kompjuterja zrcali v preprostem neizpodbitnem dejstvu, da že milijone let uporabljajo zanesljiv naravni sistem, ki ga brez posebnih zapletov sproti prilagajajo potrebam. Ideja o DNA-kompjuterizaciji se je porodila dr. Leonardu Adelmanu, priznanemu ameriškemu matematiku in računalnikarju, ki je začel navdušeno proučevati povezavo med biologijo in računalništvom. Ti dve visokospecializirani vedi se med drugim bistveno razlikujeta tudi v znanstvenem pristopu - biologijo raziskujemo na analitičen način (celoto razbijemo na prafaktorje), računalništvo pa prisega na sintetične metode (iz posameznih elementarnih delcev gradimo celoto). Doslej je vrhunskim znanstvenikom uspelo učinkovito združiti biologijo in
 matematiko  v genetskem algoritmu, Adelman pa se je prvi odločil za uporabo nukleinske kisline v vlogi računalnika. Ko mu je s svojim molekularnim kompjuterjem uspelo rešiti srednje zahteven matematični problem, je svoj dosežek označil za pomemben korak v dokazovanju znanstvenega koncepta, ki ni neposredno povezan z industrijskim napredkom.
DOLOČENE SPREMEMBE SE OBETAJO TUDI NA PODROČJU OSNOVNEGA ŠOLSTVA, K ČEMUR SO JIH MED DRUGIM SPODBUDILI NIČ KAJ RAZVESELJIVI REZULTATI MEDNARODNE RAZISKAVE O ZNANJU OSNOVNOŠOLCEV PRI
 MATEMATIKI  IN NARAVOSLOVJU. »MED DRUGIM BO TREBA SPREMENITI NAČIN POUČEVANJA V RAZREDU. V OSPREDJU BO VPRAŠANJE, NA KAKŠEN NAČIN UČITELJI PRENAŠAJO SVOJE ZNANJE NA OTROKE,« PRAVI MILAN ZVER. POSVETILI SE BODO TUDI TEŽAVAM, KI JIH PRINAŠA NIVOJSKI POUK. »V ZVEZI Z NIVOJSKIM POUKOM SE POJAVLJA VRSTA ORGANIZACIJSKIH TEŽAV, RAZEN TEGA PA VPLIVA NA SLABO SAMOPODOBO PRI UČENCIH. OBENEM NIVOJSKI POUK PRINAŠA VEČ DOMAČEGA DELA.« TEŽAVE SE BODO V PRIHODNJE POJAVLJALE TUDI PRI IZVEDBI NACIONALNIH PREIZKUSOV ZNANJA, ZLASTI KO BO V TO VKLJUČENA CELOTNA OSNOVNOŠOLSKA POPULACIJA. »ZATO SE NAGIBAM K MANJ ZAHTEVNIM NAČINOM PREVERJANJA ZNANJA. OBENEM BI ENAKE INFORMACIJE DOBILI NA BISTVENO CENEJŠI NAČIN,« MENI MILAN ZVER IN DODAJA, DA NA LETO ZA TO NAMENIJO OKROG POL MILIJARDE TOLARJEV.
Četrtek: Še na pol v spanju se odpravim v šolo. Sam sem si kriv, kaj pa berem do pol dveh ponoči! Napišem še nekaj SMS in se posvetim
 matematiki . Po dolgem dopoldnevu in dobri oceni se odpravim domov. V miru, ob sveči z vonjem po ananasu in glasbi uživam do večera. Pokličem še svojega stilista Mita Miheliča, ki mi pripravlja odlično in prerojeno podobo za nastop v Spet doma. Petek: Danes je maturantski! Kljub temu spim dolgo, do enajstih. Prijateljici in spremljevalni vokalistki Živi dostavim obleko za nastop, preostanek popoldneva presediva v pogovoru, modrovanju in ob dobri hrani. Potem se vsa nestrpna odpraviva na Golovec, kjer bo ples. Preživimo generalko, se nasmejimo lepo napravljenim četrtim letnikom in čakamo na uradni začetek.