Prikazujem 1-20 od 5.998 konkordanc.
Notranjost Gomere prekrivajo obširni gozdovi borovcev in lovorja. Prav zaradi lovorovih gozdov, kakršni so nekoč prekrivali večji del Sredozemlja, je to območje otoka razglašeno za narodni park in je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Narodni park je prepreden z dobro označenimi planinskimi potmi, ki med drugim vodijo tudi na najvišji vrh otoka Garajonay (1487 m). Gozdna rast je tod presenetljivo bujna. Kjer se pasati srečujejo z gorami Gomere, namreč nastajata megla in oblačnost, v najvišjih predelih pa so pogoste padavine, večinoma v obliki pršenja iz
 meglenih  oblakov. Tako ni nič čudnega, če se je ob obali mogoče kopati in nastavljati toplim sončnim žarkom, le nekaj deset kilometrov oddaljena notranjost pa je zavita v deževne oblake. Prav zato je večina za obdelovanje primernega zemljišča v nižjih legah. V dolinah gojijo različno zelenjavo in sadje, med katerim prevladujejo banane. Dobro uspeva tudi drugo tropsko sadje in vinska trta. Polja večinoma obdelujejo ročno, saj so zaradi strmih pobočij urejena na številnih majhnih kamnitih terasah, ki spominjajo na riževa polja v Aziji. Poseben pečat dajejo dolinam posamične palme z razkošnimi krošnjami. Palme sicer ne rodijo užitnih plodov, zato pa domačini iz njihove mehke notranjosti pridobivajo sladko tekočino. Ta se med segrevanjem zgosti in je na pogled podobna medu, pa tudi okus je precej sladek. Zato lepljivi tekočini pravijo palmov med in je ena izmed otoških specialitet.
Ljubljana, 29. januarja (STA) - Oblačno bo. Predvsem v zahodnih krajih bodo rahle padavine, ki se bodo ponoči razširile nad večji del Slovenije. Na Primorskem bo deževalo, v notranjosti sprva rahlo snežilo. V drugi polovici noči bo sneg predvsem v južni in vzhodni Sloveniji prehajal v dež, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Jutri dopoldne se bodo padavine krepile. Na severu države bo snežilo, drugod deloma deževalo, deloma snežilo. Popoldne bo dež povsod v notranjosti države od severa prešel v sneg. Zapihal bo severni veter, zvečer na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od - 3 do 2, na Primorskem od 4 do 6, najvišje dnevne od - 1 do 5, ob morju do 10 stopinj Celzija. Napoved za sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno. Predvsem v Furlaniji, ob Jadranu in v Gorskem Kotarju bodo že rahle padavine. Ob Jadranu se bo začel pihati jugo. Jutri bo oblačno, padavine bodo čez dan zajele vse sosednje pokrajine. Na območju Alp bo snežilo, ob Jadranu in sprva tudi v notranjosti Hrvaške pa bo deževalo. Ob severnem Jadranu bo dopoldne pihal okrepljen jugo, lahko bo tudi zagrmelo. Zvečer bo na severu Hrvaške dež prešel v sneg. Zapihal bo severni veter. Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope je obsežno in globoko ciklonsko območje. Ponoči se bo nad severnim Sredozemljem poglobil samostojen ciklon in jutri popoldne prešel Slovenijo. Z jugozahodnim vetrom priteka k nam postopno bolj vlažen zrak. Obeti: V soboto in nedeljo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V soboto bodo predvsem na jugu, v nedeljo pa na vzhodu države rahle padavine, večinoma kot rahel sneg. V ponedeljek bo precej jasno, po kotlinah bo zjutraj
 megleno . Opozorilo: Jutri bo na severozahodu in v severnem delu osrednje Slovenije lahko zapadlo od 25 do 40 centimetrov snega. Predvsem na Gorenjskem bodo popoldne zaradi okrepljenega severnega vetra možni snežni zameti. Zaradi deževja bodo na Primorskem močneje narasli vodotoki, visoko bo tudi plimovanje morja.
Radonjičevo fotografsko razstavo opredeljuje zelo subtilna estetika. Njegova umetniška vizija je do neke mere realistična, vendar neprestano sublimirana. Prepoznavnost in neprepoznavnost komunicirata na način elementarnega tozemskega dualizma, ki odpira drugo dialoško usmeritev, namreč razmerje med fizičnim in metafizičnim. Radonjičevo estetiko lahko razumemo kot nekakšen "doors of percption", kot bi temu rekel Aldous Huxley. Vrata dojemanja poosebljajo abstraktni elementi. Abstraktnost je možno interpretirati tudi kot "rumeno
 megleno  steno" (opredelitev Carlosa Castanede), kot nekakšno membrano. V onstranstvu se lahko obravnavani dualizem replicira (potencialni onstranski odnos med figuraliko in abstraktnostjo), vendar lahko o tem premišljamo zgolj v okviru "pesniškega medvrstičja" ki ga ponujajo fotografije. Radonjičeva estetika sicer ni rumena, kot Castanedina meglena stena. "Rumena membrana" se manifestira v različnih, subtilno izbranih barvnih odtenkih, občasno tudi v črno beli maniri, ki je morda za dojemanje tovrstnih vsebin in fotografskega medija še vedno najbolj prepričljiva, čeprav bi se dalo tudi tozadevno razmišljati o dialogih zaznavanja. Zanimivo je, da so fotografije dopolnjene s stihi Liljane Jarh, kar na prav poseben način govori o zgoraj obravnavanih razmerjih. V mislih imamo razmerje med animo (ženski aspekt/podzavest po Carlu Gustavu Jungu) in animusom (moški aspekt/zavest). Izpostavljamo še en antogonizem, ki govori v prid Radonjičevi estetski in vsebinski usmeritvi, oziroma v prid postavitvi obravnavane razstave. Zdi se, da sta se "ženska pisava" in moška vizualna percepcija znašli na skupnem umetniškem imenovalcu.
Pod nama se je razprostiralo strnjeno naselje Muktinath. Ravne strehe temnih kockastih hiš so tu pa tam popestrili otepi slame, snop ječmena, skladovnica drv. V ozkih ulicah je bilo opaziti posamezne kupe snega. Pred nama se je strmi breg počasi zavijal v belino novozapadlega snega. Pot okoli Annapurn je vodila preko 5.400 metrov visokega prelaza, ki je moral biti nekje pred nama. Gola drevesa grotesknih oblik okoli templja, redke snežinke in
 meglena  zavesa sto metrov nad menoj so me navdajali s tesnobo. Počasnih korakov, obremenjenih z redkim zrakom, sva zagrizla v hrib.
Danes, v petek, bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah še
 megleno . Jutri, v soboto, bo dokaj sončno, popoldne ali zvečer pa bodo možne posamezne nevihte. V nedeljo bo dopoldne sončno, popoldne pa zmerno oblačno in nekoliko vetrovno.
Ker je monitor frekvenčno zelo močan, smo ga preizkusili tudi pri ločljivosti 1280 × 1024 pik (čeprav je ta ločljivost za 17-palčni monitor vseeno malce prehuda). Pri osveževalni frekvenci 75 Hz je bila slika resda malo bolj
 meglena  kakor pri nižji ločljivosti, vendar še vedno zelo dobra. Pri tej ločljivost smo na vzorcu zasledili malo moireja (kar je sicer normalno), zato smo preizkusili delovanje nastavitve za njegovo odstranitev. Na naše presenečenje se ni zgodilo prav nič. Moire je ostal enako močan kakor prej. Ko smo povečali osveževanje na 85 Hz, se je slika še malce bolj zameglila, vogali pa so bili tudi malo bolj marogasto obrobljeni.
V TOREK, 1. FEBRUARJA, BO PRAZNOVALA BRIGITA, ZAVETNICA IRCEV, V SREDO, 2. FEBRUARJA, BO SVEČNICA ALI PRAZNIK GOSPODOVEGA DAROVANJA. PRAZNIK SVEČNICE SE JE PRVOTNO IMENOVAL MARIJINO OČIŠČEVANJE, KI JE PO MOJZESOVI POSTAVI ŠTIRIDESETI DAN PO PORODU NESLA JEZUSA V TEMPELJ, ČEPRAV OBRED OČIŠČEVANJA NJE NI OBVEZOVAL. V JERUZALEMSKEM TEMPLJU JE SREČALA STARČKA SIMEONA, KI JE JEZUSU NAPOVEDAL BOŽJO SLAVO. PRAZNOVANJE TEGA DOGODKA JE BILO ŽE OD 4. STOLETJA NAPREJ ZELO SLOVESNO, KASNEJE PA SE MU JE PRIDRUŽILO ŠE BLAGOSLAVLJANJE SVEČ. KRISTUS NAJ BI BIL LUČ ZA ČLOVEŠTVO, KI RAZODEVA SMISEL SVETA. ZATO JE SVEČNICA PRAZNIK SVEČ IN LUČI. ČLOVEK JE NAMREČ ŽE OD NEKDAJ HREPENEL PO SVETLOBI, KI JO POOSEBLJA SVEČA. NA SVEČNICO SO VEZANI TUDI VREMENSKI PREGOVORI. EDEN OD NJIH PRAVI: NA SVEČNICO PRIDE MEDVED IZ BRLOGA VREMENA POGLEDAT. ČE JE
 MEGLENO , OSTANE ZUNAJ, ČE PA SONCE SIJE, ŠE ENKRAT ZASPI. ALI. ČE NA SVEČNICO PREJ OD SVEČE KANE KAKOR OD STREHE, BO TOPLA POMLAD. CVETNA NEDELJA BO SNEŽENA, ČE JE SVEČNICA ZELENA.
Ena od značilnih in logičnih človeških stvari je tudi ta, da si vsako prvič doživeto stvar radi zapomnimo. Vstop v vrtec, prvi prestop šolskega praga, prvo zaljubljenost ... Nekaterih se zaradi ranih let spomnimo le
 megleno  ali pa sploh ne, a za to so shranjene slike, ki pripovedujejo te zgodbe in pišejo spomine.
Prihod na Črno prst je vedno veličasten. Obzorje se odpre na vse strani in ko popotnik vzdigne pogled, vanj zastrmi Triglav. Pod njim leži dolina v varnem naročju velikanov, ki se ogledujejo v jezeru. Vrh je sicer zelo nepredvidljiv, saj se včasih vremenske razmere kar hitro spreminjajo: od
 meglenih  kopren , ki se podijo kot raztrgane tančice in ovijajo druge vrhove, da jih skrivajo našim očem, do zavijanja vetra, ki premetava oblake kakor za šalo in nam poganja strah v kosti, češ, saj vremenska napoved ni bila taka. In če je bila dobra, je vse samo igra gore, njen odziv na naše občudovanje, kakor da hoče pokazati, da imajo velike gore veliko obrazov.
Lesena barka je rezala valove in v daljavi je bilo kljub
 meglenemu  vremenu mogoče zaznati obrise prvih otokov. Iz morja so se dvigale porasle skalnate gmote najrazličnejših oblik. Za nastanek takih dih jemajočih podob v zalivu Halong je domišljija Vietnamcev našla odgovor v legendi. Ta pravi, naj bi v gorah živeči zmaj pri spustu na obalo tako opletal z repom v vse smeri, da je pri tem v pokrajino vklesal doline. Ob njegovem padcu v morje je voda zalila nastale doline daleč naokoli, vidni so ostali le vzpeti deli.
Ljubljana, 01. aprila (STA) - Člani parlamentarnega odbora za infrastrukturo so na pobudo poslancev NSi danes razglabljali o prometni varnosti v Sloveniji in ukrepih, kako povečati varnost zlasti na avtocestah. Pristojno ministrstvo so pozvali, naj v treh mesecih poroča DZ o ukrepih, ki jih izvajajo oz. načrtujejo na področju izboljšanja varnosti na slovenskih cestah. Poslanka NSi Iva Dimic je v imenu predlagatelja seje opozorila na glavne težave, ki ogrožajo varnost in življenja na cestah pri nas, kot so vožnje v nasprotno smer na avtocesti in slaba vidljivost v megli. V NSi so podali več pobud, kako bi preprečili vožnjo v nasprotno smer, to je namestitev laserskih zank in utripajočih signalnih prometnih znakov s povezavo v nadzorni center Darsa, namestitev laserskih zank in vzpostavitev zapor v obliki prometnih ramp na priključkih, kjer je vožnja v nasprotno smer najbolj pogosta. Prav tako predlagajo namestitev laserskih zank in jeklenih čekan na cestišču. Predlagajo tudi vzpostavitev primerne cestne signalizacije ob megli in vzpostavitev avtocestne policije tako, da bi preoblikovali Darsove nadzornike na avtocestah kot samostojno enoto na policiji. V stranki so še opozorili na zamudo pri vzpostavitvi nacionalnega centra za upravljanje prometa, ki bi v skladu z zakonom o cestah moral biti vzpostavljen do 1. julija 2013. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je poudaril, da je pri preprečevanju vožnje v nasprotno smer na avtocesti ključna hitra odzivnost, da se udeležence v prometu obvesti o vožnji v nasprotno smer. Namestitev čekanov in tehničnih ovir na avtocestah se mu ne zdi primerno. Je pa poudaril, da Dars že preučuje, kateri od ukrepov bi bil najboljši za preprečitev vožnje v nasprotno smer. Sprašuje se, ali je ljudi res treba obveščati o
 meglenem  vremenu, saj vozniki to vidijo. Jih je pa treba bolj ozaveščati, kakšna je primerna hitrost ob vožnji v megli. Po Gašperšičevih besedah bodo aprila vzpostavili notranjo organizacijsko enoto znotraj ministrstva, ki se bo v prihodnjih letih krepila in postopoma prevzemala ter koordinirala aktivnosti, ki jih sedaj opravlja prometno-informacijski center. Na ministrstvu tudi razmišljajo, da bi cestninski službi Darsa dali določena pooblastila, kot so denimo dodatna pooblastila dobili redarji. Predlog še pripravljajo, pričakuje pa, da bi ga lahko še letos vložili v parlamentarni postopek. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic predlogu avtocestne policije nasprotuje. Poudaril je, da imamo usposobljeno prometno policijo, problem je pomanjkanje policistov in sredstva za vlaganje opreme za nadzor na avtocestah. Tudi predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic nasprotuje takšnemu predlogu, saj bi s tem upadel priliv iz naslova vinjet. Soglaša pa, da je treba več pozornosti nameniti izboljšanju prometne varnosti. Pomanjkanje sredstev za to ne bi smel biti problem, le ustrezen finančni sistem bi morali poiskati. Poslanec ZL Franc Trček je ob tem opozoril, da statistični podatki kažejo, da so avtoceste relativno varne. Glede problema vožnje v nasprotno smer pa meni, da je to večplastna zadeva, ki se je lotevajo preveč preprosto. Po mnenju poslanca SDS Ljuba Žnidarja pa je treba najti prave ukrepe za preprečitev vožnje v nasprotno smer, predlagani ukrepi pa so po njegovem mnenju la gasilni. Resnična težava so po njegovem mnenju t. i. diamantni priključki pri uvozih v avtoceste, ki bi jih bilo po njegovem mnenju treba preprojektirati. Poslanec SMC Danilo Anton Ranc ocenjuje, da je najboljša in tudi dolgoročna rešitev za izboljšanje varnosti sodobna cestna infrastruktura.
To, če hočete, najprej zopet povezujem z odnosom do narave. Ta se, kot lahko na različne načine spremljamo vsak dan, vse bolj in bolj slabša. Pa ne mislite, da o tem govorim kot kak vnet privrženec gibanja zelenih. Prepričan sem tudi, da samo najbolj sofisticirane inovacije in vrhunski tehnološki napredek na primer na področju računalništva niso nekaj vseodrešujočega. Marsikaj pridobimo, a smo tudi v marsičem osiromašeni. Primerjajte miselni in fizični napor nekoga, ki se danes odpravi v Ameriko, in kakšnega skandinavskega vikinga, ki se je napotil na tisoče kilometrov dolga
 meglena , neznana morja... Seveda nisem nameraval s tema skrajno poenostavljenima primeroma stvari zbanalizirati. To omenjam le, ker sva v pogovoru že 'zaplula' malo v prihodnost. In pri tem ko sva se malce odmaknila od medicine, me neizmerno jezi še nekaj, skrajno neprofesionalno vodenje, lahko pa bi rekli tudi vedenje nekaterih današnjih politikov, ki nam krojijo današnji vsakdanjik. In bodo seveda tudi prihodnost. Politiki, ki imajo tolikšno moč odločanja v svojih rokah, bi morali biti seveda najbolj izkušeni, vešči svojega posla in strokovnjaki tudi na svojem področju. Tako menim, da morda ne bi bilo slabo priporočati za delovanje v politiki minimalno dobo recimo 50 let. Ne zaradi biološke starosti. V tem času se lahko vsak človek izkaže, ali pa se ne, na svojem področju. Če je inteligenten in sposoben, bo lahko nekaj tudi brez posebnega naprezanja za svojo osebno promocijo. Kritično okolje bo hitro ugotovilo, koliko je kdo vreden, verodostojen.
AVTOBUS GRE. Potovanje se je začelo štiri ure prej v
 meglenem  zeniškem jutru. Pred hotelom Internacional sta se ustavila dva prazna avtobusa podjetja Centrotrans iz Kaknja. Šoferja Čamil Škrnjić in Ivica Tomić sta vozila prvi avtobus na redni progi Zenica-Split. Zdelo se je kot šala. Iz Zenice proti jugu vodita samo še dve poti. Prva le nekaj kilometrov pred mestom zavije levo proti Busovači in Kiseljaku, druga pa pelje naravnost proti Vitezu, Novemu Travniku in Gornjemu Vakufu. V smeri proti Kiseljaku je bil že tri dni prekinjen promet, ker so se pri Busovaći spopadle enote HVO, ki so zveste predsedniku Herceg-Bosne Matetu Bobanu, in Vojska BiH, ki priznava vrhovno poveljstvo Alije Izetbegovića. Po poti skozi Gornji Vakuf pa so od dvanajstega januarja vozili samo oklopni tansporterji britanskega bataljona Zaščitnih enot Združenih narodov. Vodja zeniške delegacije Visokega komisariata za begunce Jorge Delamota je odpovedal vse humanitarne konvoje za Srednjo Bosno. »Potreboval bi vojaško zaščito, ki bi prebijala barikade. Ne potrebujem zaščite za pot med Vitezom in Zenico, kar mi ponuja Unprofor. Tam znajo moji Danci voziti sami. Potrebujem vojaške enote, ki bodo razbile vse barikade, ki mi ustavljajo tovornjake na preskrbovalnih poteh do Goražda, Srebrenice in sedaj že do Kiseljaka. Kjer je najbolj nevarno, vozimo brez zaščite. Sedaj pa so vse, prav vse poti zaprte.«
Ljubljanica je pogosto poplavljala tudi Ljubljano, nerodovitna, močvirna in kisla barjanska zemlja ter pogosta
 meglena  obdobja pa so spodbudili načrtno izsuševanje Barja, ki pa nikoli ni uspelo. V sklopu teh prizadevanj so v ožini med Ljubljanskim gradom in Golovcem izkopali Gruberjev prekop. Graditi so ga začeli leta 1773, dokončan pa je bil v letih 1780-1782. Vodo so v novozgrajeni kanal prvič spustil 25. novembra 1780.
Danes se bo oblačnost povečala, po nižinah bo sprva še
 megleno . Proti večeru bo zapihala burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -6, najvišje dnevne od -6 do -2, na Primorskem okoli 5 °C.
Scenografija skozi slojasto postavitev gradi na večplastnosti ter tako zapolnjuje ves oder. Hitro menjavanje in funkcionalna izraba prizorišč s tehniko podobe v podobi služi tudi kot glavno dramaturško gonilo sicer dokaj dolgočasne dramaturške zastavitve, ki se zadovoljuje zgolj z linearnim nizanjem prizorov po priredbi besedila. Aleš Čar je strnil vse Kekčeve dogodivščine, ki jih poznamo najprej od Vandota in potlej iz filmov, v z dogajanjem pretirano nabito zgodbo, ki z neuravnoteženimi rešitvami izgublja na svoji prepričljivosti, rešuje pa naj jo, denimo, vdor modernega v podobi Rožletove električne kitare ter omembe bolnišnic in zaporov. Poceni trik, ki prikriva pomanjkanje iznajdljivosti, se kakopak (na videz) bogato obrestuje, saj v njem najmlajša publika gromko in večkrat najde točko pripetja. Skozi tako zastavitev pa postaja globlji pomen Kekca, skrit za njegovimi dogodivščinami,
 meglen  in neprepoznaven, kar ni le v škodo "mitu", temveč tudi predstavi kot taki, katere skelet s pripovedovalcem Prisankom, ki umeri ekspozicijo, s pripovedjo skrajša nekatere vmesne dogodke ter s čarobno piščaljo le, kolikor je res nujno, poseže v dogajanje, je sicer dobro zastavljen in izpeljan. Predstava kot celota je tako sama po sebi čisto zabavno podjetje, v smislu dejanskega pomena naslovnega junaka pa filmom in Vandotovim knjigam ni enakovreden sogovornik, niti ne ponuja (in zdi se, da tudi ni njen namen) zadosti razpoznavnega lastnega pogleda na snov, iz katere jemlje. Splača pa se jo vsekakor videti zavoljo lutk, animacije in rabe scenografije.
Ljubljana, 11. februarja (STA) - Slovensko-nizozemski dan voda, ki danes poteka v Ljubljani, je namenjen predvsem izmenjavi izkušenj in dobrih praks med državama na področju upravljanja z vodami. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je izpostavil, da je med državama odprtih še veliko priložnosti tako pri vodi kot gospodarstvu. Hribar Milič je spomnil, da ima Slovenija že močno razvito sodelovanje z Nizozemsko, ki je po njegovem mnenju tudi ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. Prepričan je, da je med državama še veliko priložnosti. Področje voda ni edino, ki ponuja izmenjave dobrih praks ter tesnejše sodelovanje, tu je še infrastruktura, problematika odpadkov, izvoz v najširšem smislu," je poudaril Hribar Milič. Današnje srečanje je prvi mož GZS izkoristil tudi kot priložnost za krepitev zavedanja, da je Nizozemska zelo blizu in da ni formalnih meja za poslovne stike. Predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Janko Kramžar je spomnil na že dosedanje tesno sodelovanje z Nizozemsko, saj se tudi komunalno gospodarstvo Slovenije veliko uči, zgleduje po njihovih dobrih praksah. Ob tem je izpostavil predvsem področje sistema dobave vode. V današnjem
 meglenem  in deževnem dnevu se je veleposlanik Nizozemske v Ljubljani Pieter Jan Langenberg počutil kot doma. Izpostavil je, da se podnebje spreminja in prav tako potrebe prebivalcev. "Nizozemska ima veliko izkušenj z vodami. Deliti jih želimo s Slovenijo, tudi preko poslovnega sodelovanja," je dodal. Bojan Suvorov iz kabineta ministra za kmetijstvo in okolje je predstavil načrtovane investicije na področju vodne infrastrukture v naslednji finančni perspektivi. Med prioritetami je izpostavil zagotavljanje visoke kakovosti in dostopnosti pitne vode, zmanjšati emisije v vode ter doseči dobro oz. kakovostno kemijsko in ekološko stanje voda. Na področju upravljanja z vodami naj bi Slovenija veliko projektov zagnala s sredstvi nove finančne perspektive 2014-2020. Hidrologinja Sophie Vermooten z Inštituta za raziskave na področju voda in infrastrukture Deltares je predstavila program Prostor za reke (Room for rivers). Opozorila je, da širitev urbanih področij odvzame prostor za reke. Reke tako tudi nimajo več območja za poplavljanje, zato je vpliv poplavljanja veliko večji. Pojasnila je, da se v zadnjih stoletjih na Nizozemskem neprestano in močno manjša obseg območji za reke. Trenutno je v okviru projekta Prostor za reke zbranih 30 projektov. Za projekt je namenjenih 2,3 milijarde evrov, projekt pa bosta vodila nizozemsko ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter finančno ministrstvo. Ob tem bodo preselili 200 družin in 50 kmetij. Slovensko-nizozemski dan voda se nadaljuje z razpravo o modernih pristopih pri koordinaciji upravljanja z zemljišči in vodami, z diskusijo o novih konceptih in tehnologijah pri oskrbi s pitno vodo in drugimi tematikami.
Oddajo bosta vodila Vinko Šimek in Tanja Jurjec. Naš in vaš Hopla je pokukal na sceno prvega snemanja, ko so nastale pričujoče fotografije. Festivalna dvorana je postala za novo oddajo, ki naj bi gledalce predvsem zabavala, ulica s kavarnami z nekoliko
 meglenim  ozračjem. Vinko in Tanja bosta vsakokrat gostila štiri znane Slovence, ki bodo tekmovali med seboj, hkrati pa za zaključno dražbo prispevali darilo: predmet, ki jim veliko pomeni, pa bodo podarili za dobrodelne namene. Na dražbi bodo te predmete prodali, izkupiček bo namenjen šolanju posebej nadarjenih otrok.
Vzeli smo primer, ko je občan komitent banke in posojilo zavaruje z zastavo nepremičnine. Pri SKB banki je pri dobi odplačila do pet let trenutna nespremenljiva obrestna mera celo nižja od spremenljive, čeprav se pričakuje nadaljnja rast trimesečnega EURIBOR v prihodnjem letu. Pri tako kratki dobi odplačila z nespremenljivo obrestno mero lahko prihranite še nekaj denarja, ne le živcev, seveda, če verjamete napovedim trga o gibanju EURIBOR do konca leta 2009. Pri daljših ročnostih je po trenutnih cenah spremenljiva obrestna mera nižja od nespremenljive. Razumljivo je najvišja premija za stalnost obrestne mere in s tem tudi mesečne anuitete pri najdaljših posojilih, saj so napovedi o gibanju EURIBOR najbolj
 meglene . Ta pri 20- do 25-letnem posojilu trenutno znaša skoraj odstotno točko. V grafu smo prikazali, koliko več mesečne anuitete mora posojilodajalec plačati pri trenutnih cenah, če se odloči za posojilo z nespremenljivo obrestno mero v vrednosti 50 tisoč evrov (12 milijonov tolarjev) ali 100 tisoč evrov (24 milijonov tolarjev). V primerjavo so vključena le evrska posojila s spremenljivo obrestno mero SKB banke, ne pa tudi posojila pri drugih bankah oziroma posojila, vezana na švicarski frank, ki so trenutno še ugodnejša od evrskih.
Podredil se je velikanskemu naporu volje in se preselil v sive oblake. Naslednji napor mu je pripravila odprtina v tej
 megleni  sivini in mu omogočila pogled v prihodnost.