Prikazujem 1-20 od 7.503 konkordanc.
V pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo je (pri)tožnik pojasnjeval dejanske okoliščine primera in med drugim navedel, da se je potrošnik z vsemi popravili strinjal in da je tožnika prosil za finančno pomoč. Navaja, da se je prizadeti potrošnik dne 8. 7. 1999 oglasil pri pritožniku in ga seznanil z mnenjem Naravoslovno-tehnične fakultete Univerze v Ljubljani, da je do zloma vijaka prišlo zaradi napake v materialu. Tožnik je zaradi poslovne politike dne 12. 10. 1999 s pisnim
 memorandumom  priznal potrošniku dobropis v poljubni višini. Meni, da je potrošnik zlorabil ravnanje (pri)tožnika in dobropis tržni inšpektorici predstavil kot način reševanja reklamacije, ki je sicer (pri)tožniku sploh ni podal. Pri pritožbi tudi navaja, da med strankama res ni spora o obstoju napake, ki jo je bilo treba odpraviti, vendar pa to ne pomeni, da med njima ni spora o tem, ali je bila storitev opravljena nepravilno. (Pri)tožnik trdi, da je storitev opravil pravilno in da zato ni podan pogoj za odločanje iz 2. odstavka 71. člena ZVPot.
Tožnik vlaga tožbo zoper toženo stranko zaradi odprave prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Pravi, da tožena stranka sploh ni ugotavljala, ali je bila storitev tožeče stranke opravljena nepravilno. To pomeni, da ni podlage za uporabo določila 38. člena ZVPot. Tožeča stranka ni nikdar priznala, da je nepravilno opravila storitev, ampak je ves čas zatrjevala in dokazovala, da je storitev opravila v skladu s pravili stroke. Ugotovitev tožene stranke, da je storitev opravljena nepravilno je zato zmotna in v nasprotju s podatki v spisu. V tožbi pojasnjuje postopek ugotavljanja napake s strani izvajalcev servisne storitve. Potrošnik ni vložil nobene reklamacije in tudi v spisu ni listine, ki bi dokazovala obstoj reklamacije v smislu določila 38. člena ZVPot. Uveljavlja in pojasnjuje, da je sklepanje tožene stranke na podlagi izdaje
 memoranduma  kot konkludentnega dejanja za priznanje napake napačno in brez podlage. Med drugim predlaga izvedbo naslednjih dokazov: zaslišanje BB, ki je izdal memorandum, zaslišanje strank in vključitev izvedenca avtomehanične oziroma druge ustrezne stroke. Predlaga, da sodišče prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo odpravi in odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do dneva plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.
Tožnik vlaga tožbo zoper toženo stranko zaradi odprave prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Pravi, da tožena stranka sploh ni ugotavljala, ali je bila storitev tožeče stranke opravljena nepravilno. To pomeni, da ni podlage za uporabo določila 38. člena ZVPot. Tožeča stranka ni nikdar priznala, da je nepravilno opravila storitev, ampak je ves čas zatrjevala in dokazovala, da je storitev opravila v skladu s pravili stroke. Ugotovitev tožene stranke, da je storitev opravljena nepravilno je zato zmotna in v nasprotju s podatki v spisu. V tožbi pojasnjuje postopek ugotavljanja napake s strani izvajalcev servisne storitve. Potrošnik ni vložil nobene reklamacije in tudi v spisu ni listine, ki bi dokazovala obstoj reklamacije v smislu določila 38. člena ZVPot. Uveljavlja in pojasnjuje, da je sklepanje tožene stranke na podlagi izdaje memoranduma kot konkludentnega dejanja za priznanje napake napačno in brez podlage. Med drugim predlaga izvedbo naslednjih dokazov: zaslišanje BB, ki je izdal
 memorandum , zaslišanje strank in vključitev izvedenca avtomehanične oziroma druge ustrezne stroke. Predlaga, da sodišče prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo odpravi in odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do dneva plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.
Ljubljana, 29. januarja (STA) - Nogometna zveza Slovenije je danes v Ljubljani organizirala regionalno konferenco, na kateri so se sestali predstavniki nogometnih zvez iz regije ter spregovorili o nogometnih temah, pomembnih za regijo na nivoju Fife, Uefe in regionalnega sodelovanja. Konferenca se je zaključila s podpisom memoranduma o sodelovanju. Konference so se udeležili visoki predstavniki nogometnih zvez Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije in Srbije, v vlogi gostiteljice pa je bila Slovenija. V memorandumu so se predstavniki nogometnih zvez strinjali, da zaradi dolge tradicije organiziranega nogometa in zgodovinskega uspeha nogometa na skupnem regionalnem področju, kakor tudi zgodovinske povezave med vsemi prisotnimi, da utrdijo medsebojne odnose in se zavzemajo za skupinske interese v svojem delovanju. Z
 memorandumom  so se nogometne zveze šestih držav zavezale k spodbujanju sodelovanja in dobrim medsebojnih odnosov, varovanju integritete nogometa v regiji ter boj proti vsakršnim malverzacijam na in izven igrišča, zagotovitev izmenjave znanj na strokovnem področju, izmenjavi dobrih praks na področju tekmovanj, nogometa za vse, marketinga, prodaje artiklov in komunikacijskih strategij, izmenjavi pozitivnih dosežkov v razmerjih z državo in lokalnimi oblastmi. Na konferenci je sicer beseda tekla tudi o projektih pod okriljem Fife, prepovedi lastništva igralcev s strani tretjih oseb, agentih in posrednikih ter o mednarodnih prestopih z vidika prestopnih nadomestil in solidarnostnih sredstev, kvalifikacijah za UEFA evropsko prvenstvo 2016, centralizaciji medijskih in sponzorskih pravic, UEFA Nations League, UEFA Youth League in socialnem dialogu na nivoju Uefe.
V tretjem poglavju Železna zavesa ali Blokovska de-litev na Primorskem avtor obravnava ključne dogodke in posledice le-teh za prebivalstvo na obeh straneh meje v letih 1945-1955: tržaško krizo leta 1945, pariško mirov-no pogodbo (1947), londonski
 memorandum  (1954); skratka širše in celovito pojasnjuje diplomatske doku-mente in sporazume iz tega obdobja, ki so objavljeni v Beli knjigi.
Ker se glede guvernerja FLRJ in Italija (ob podpori VB, ZDA in Francije) nikakor nista mogli sporazumeti, je ostalo STO še naprej razdeljeno na dve coni. Potem ko so 8. 10. 1953 Anglo-Američani sporočili, da umikajo svoje enote iz cone A in jo prepuščajo Italiji, je prišlo do vojne napetosti. Tito je predlagal konferenco, na kateri bi sodelovale ZDA, VB, Jugoslavija in tudi Italija. Ta predlog je odprl pot nadaljnjim pogajanjem, ki so pripeljala do podpisa Londonskega
 memoranduma  (5. 10. 1954), s katerim je prenehala vojaška uprava v obeh conah: cono B in majhen del cone A je dobila v upravo Jugoslavija, večino cone A s Trstom pa Italija. Z novo razmejitvijo, ki jo je opredelila Spomenica o soglasju med vladami Italije, Zedinjenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije o STO (objavljena je v Beli knjigi), je Slovenija dobila obalo in izhod na morje. Obenem so zavezniki izjavili (predvsem zaradi zapletov glede rati-ficiranja memoranduma v italijanskem parlamentu), da v prihodnje ne bodo podprli nobene nove ozemeljske zahteve; mogoč je bil le še neposreden sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Pomemben del memoranduma je Posebni statut, ki obojestransko zagotavlja narodnostne pravice manjšin na območjih, na katera je segla ita-lijanska oziroma jugoslovanska civilna uprava. Posebni statut (ki je prav tako objavljen v Beli knjigi) je bil prvi mednarodni dokument, ki je (in to samo za tržaško ozemlje) urejal zaščito slovenske etnične manjšine v Italiji. Drugače povedano, zahodni zavezniki so se čutili dolžne le za ureditev razmer na teritoriju STO (!), saj so bila ostala vprašanja, po njihovem mnenju, rešena že s pariško mirovno pogodbo ali pa so predmet t.i. bilateralnih pogajanj in sporazumov.
Ker se glede guvernerja FLRJ in Italija (ob podpori VB, ZDA in Francije) nikakor nista mogli sporazumeti, je ostalo STO še naprej razdeljeno na dve coni. Potem ko so 8. 10. 1953 Anglo-Američani sporočili, da umikajo svoje enote iz cone A in jo prepuščajo Italiji, je prišlo do vojne napetosti. Tito je predlagal konferenco, na kateri bi sodelovale ZDA, VB, Jugoslavija in tudi Italija. Ta predlog je odprl pot nadaljnjim pogajanjem, ki so pripeljala do podpisa Londonskega memoranduma (5. 10. 1954), s katerim je prenehala vojaška uprava v obeh conah: cono B in majhen del cone A je dobila v upravo Jugoslavija, večino cone A s Trstom pa Italija. Z novo razmejitvijo, ki jo je opredelila Spomenica o soglasju med vladami Italije, Zedinjenega kraljestva, Združenih držav in Jugoslavije o STO (objavljena je v Beli knjigi), je Slovenija dobila obalo in izhod na morje. Obenem so zavezniki izjavili (predvsem zaradi zapletov glede rati-ficiranja memoranduma v italijanskem parlamentu), da v prihodnje ne bodo podprli nobene nove ozemeljske zahteve; mogoč je bil le še neposreden sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Pomemben del
 memoranduma  je Posebni statut, ki obojestransko zagotavlja narodnostne pravice manjšin na območjih, na katera je segla ita-lijanska oziroma jugoslovanska civilna uprava. Posebni statut (ki je prav tako objavljen v Beli knjigi) je bil prvi mednarodni dokument, ki je (in to samo za tržaško ozemlje) urejal zaščito slovenske etnične manjšine v Italiji. Drugače povedano, zahodni zavezniki so se čutili dolžne le za ureditev razmer na teritoriju STO (!), saj so bila ostala vprašanja, po njihovem mnenju, rešena že s pariško mirovno pogodbo ali pa so predmet t.i. bilateralnih pogajanj in sporazumov.
Svojevrstno kulminacijo v otoplitvi italijansko-jugo-slovanskih odnosov pomeni podpis Osimskih spora-zumov 10. novembra 1975. Sporazumi vsebujejo tri te-meljne dokumente: Pogodbo med SFRJ in R Italijo o meji in z njo povezanih vprašanjih, Sporazum o po-speševanju gospodarskega sodelovanja in Protokol o skupni prosti coni ter 16 dodatkov. V Beli knjigi je objavljena Pogodba med SFRJ in R Italijo, ki ureja pred-vsem mednarodno priznanje državne meje, kakršna je bila določena že z Londonskim
 memorandumom  (1954). To dejstvo ni nepomembno, saj za razliko od jugoslovanske skupščine italijanski parlament london-skega memoranduma ni ratificiral. Ob ratificiranju Osimskih sporazumov je Poslanska zbornica R Italije 17. decembra 1976 sprejela posebno Resolucijo; v njej poudarja, da daje pooblastilo za ratifikacijo osimskih sporazumov, saj rešujejo sporno ozemeljsko in pravno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo. Bela knjiga objavlja tudi govor takratnega predsednika italijanske vlade Alda Mora v poslanski zbornici (1. oktobra 1975) v podporo osimskim sporazumom. "Glede na prve ozire je vse-kakor res, da gre za italijansko odrekanje. Res pa je tudi, da je akt o izročitvi cone B v upravljanje Jugoslaviji vsekakor trajen in nespremenljiv. Nespremenljiv s silo, pa tudi nespremenljiv prek soglasja... Bistveni interes Italije je, da je Jugoslavija neodvisna, neokrnjena, mir-na. V takšnih razmerah na vzhodni meji nismo ogro-ženi, temveč zavarovani," je poudaril Aldo Moro, ko je zagovarjal podpis trajnega sporazuma.
Svojevrstno kulminacijo v otoplitvi italijansko-jugo-slovanskih odnosov pomeni podpis Osimskih spora-zumov 10. novembra 1975. Sporazumi vsebujejo tri te-meljne dokumente: Pogodbo med SFRJ in R Italijo o meji in z njo povezanih vprašanjih, Sporazum o po-speševanju gospodarskega sodelovanja in Protokol o skupni prosti coni ter 16 dodatkov. V Beli knjigi je objavljena Pogodba med SFRJ in R Italijo, ki ureja pred-vsem mednarodno priznanje državne meje, kakršna je bila določena že z Londonskim memorandumom (1954). To dejstvo ni nepomembno, saj za razliko od jugoslovanske skupščine italijanski parlament london-skega
 memoranduma  ni ratificiral. Ob ratificiranju Osimskih sporazumov je Poslanska zbornica R Italije 17. decembra 1976 sprejela posebno Resolucijo; v njej poudarja, da daje pooblastilo za ratifikacijo osimskih sporazumov, saj rešujejo sporno ozemeljsko in pravno vprašanje med Italijo in Jugoslavijo. Bela knjiga objavlja tudi govor takratnega predsednika italijanske vlade Alda Mora v poslanski zbornici (1. oktobra 1975) v podporo osimskim sporazumom. "Glede na prve ozire je vse-kakor res, da gre za italijansko odrekanje. Res pa je tudi, da je akt o izročitvi cone B v upravljanje Jugoslaviji vsekakor trajen in nespremenljiv. Nespremenljiv s silo, pa tudi nespremenljiv prek soglasja... Bistveni interes Italije je, da je Jugoslavija neodvisna, neokrnjena, mir-na. V takšnih razmerah na vzhodni meji nismo ogro-ženi, temveč zavarovani," je poudaril Aldo Moro, ko je zagovarjal podpis trajnega sporazuma.
Odprtje viadukta Črni Kal so zaznamovali z izdajo priložnostne znamke v bloku, pri tem pa je zanimivo to, da je nominalno vredna 95 tolarjev, kot je tudi najvišja višina srebrov viadukta. Znamka ob 750. obletnici prve omembe Maribora kot mesta je osmerokotne oblike, prikazuje pa detajl iz latinskega prepisa listine iz leta 1254, v kateri je Maribor prvič omenjen kot mesto. Priložnostni znamki iz serije Umetnost zaznamujeta romaniko z motivom Stiških rokopisov iz cistercijanskega samostana v Stični. Na znamkah iz serije Rastlinstvo sta dve ogroženi vrsti orhideje v Sloveniji čmrljeliko mačje uho in navadna močvirnica. S priložnostno poštno znamko so zaznamovali 50-letnico podpisa Londonskega
 memoranduma  in razmejitve med Italijo in Slovenijo.V seriji rednih znamk Sadne vrste v Sloveniji so prikazali plod in cvet hruške viljamovke ter nevarnega škodljivca - hruševo bolšico, v seriji Slovenija Evropa v malem pa motiv čupe, ribiškega čolna iz Slovenskega primorja. Ob 15-letnici Pikinega festivala v Velenju so izdali ilustrirano dopisnico, ki prikazuje Piko avtorice Jelke Reichman.
V okviru
 memoranduma  si bosta sodelujoči strani prizadevali olajševati in spodbujati trgovino z vinom ter krepili medsebojno sodelovanje, strokovne izmenjave, pospeševanje vinskega turizma, izmenjavo izkušenj ter sodelovanje pristojnih uprav v boju proti ponarejanju vina.
Četrto banko, ki se zanima za nakup deleža v SIB, je komisija pozvala, da svojo ponudbo dopolni. Pri tem je upoštevala, da je banka gradivo informacijskega
 memoranduma  v angleščini lahko prevzela šele 17. marca, to je tri dni za slovenskimi tekmeci. Če bo banka oddala dopolnjeno nezavezujočo ponudbo, bo lahko pričela s skrbnim pregledom SIB istočasno kot druge zainteresirane banke.
Od včeraj se v Sloveniji, na povabilo ministrice dr. Lucije Čok, na uradnem obisku mudi brazilski minister za znanost in tehnologijo Ronaldo Mota Sardenberg z delegacijo. Poglavitni namen obiska brazilskega ministra je podpis memoranduma o soglasju med našim in brazilskim ministrstvom glede skupnega raziskovalno-razvojnega programa na prednostnih področjih.
 Memorandum , ki ga bosta ministra podpisala danes opoldne v prostorih predsedniške palače, bo omogočil poglobitev bilateralnih stikov na področju raziskovalne politike, saj bo olajšano neposredno sodelovanje med ministrstvoma obeh držav.
"
 Memorandum  predstavlja nov korak v smer razvoja strateškega partnerstva med Rosneftom in CNPC na različnih ravneh," je pojasnil predsednik ruskega naftnega velikana Igor Sečin.
Prisiliti jo pravzaprav nihče ne more z izjemo naše nepopustljivosti pri pogodbah, Londonskem
 memorandumu  in Osimskem sporazumu. Predvsem pa se moramo zavedati cene; lepe in zanimive deklice. Slovenija si lahko privošči vlogo premetene neveste med dvema stoloma, če ne kar med dvema nasilnima "ženinoma" - Italijo in Avstro-Nemčijo. Hrvaška ni tretji ženin, ker je to lahko le Rusija, pa ne zavoljo platonske ljubezni, ampak zato, ker iz Kopra vodi pot do Bosporja, Sueza, Gibraltarja in celo do Vladivostoka. Washington je tu vpet. Po nakazanem zarisu pa je mogoče še kam. Naša edina moč je v trdnosti in v uravnoteženi geošahistiki. Kapital pa so naša prehodišča ali ceste in medkontinentalni Koper.
Slovenska ustava - tako kot je to splošno uveljavljena praksa v evropskih državah* Glej npr.: Community and Ethnic Relations in Europe: Final report of the Community Relations Project of the Council of Europe (1991), Council of Europe - Conseil de l'Europe, MG-CR (91) final E, Strassbourg 1991; Mr WORMS, "Explanatory
 memorandum " - v: Report on an additional protocol on the rights of minorities to the European Convention on Human Rights (Rapporteur: Mr Worms, France), Council of Europe - Conseil de l'Europe, Parliamentary Assembly - Assemblée parlementaire, ADOC 6742 (1403-151/93-2-E), Strasbourg, 19. January 1993, str. 14. - posebej ureja le zaščito avtohtonih narodnih skupnosti. Ustava neposredno in poimenoma navaja tri avtohtone manjšinske narodne skupnosti ter določa in opredeljuje njihove posebne pravice in pravice njihovih pripadnikov oziroma ureja način njihovega določanja in opredeljevanja, ne navaja pa posebej kriterijev za opredelitev avtohtone narodne skupnosti.* Ker ustava Republike Slovenije (1991) ne opredeljuje posebej kriterijev avtohtonosti posamezne etnične skupnosti oziroma kriterijev, na podlagi katerih posameznim etničnim skupnostim zagotavlja posebne pravice in položaj, se kaže spomniti razprav o urejanju položaja in zaščite etničnih manjšin v Sloveniji v procesu snovanja in sprejemanja ustave. Pri tem je potrebno najprej spomniti na izhodišče in zagotovila političnega vodstva, da se prej obstoječa raven zaščite in položaj etničnih manjšin ne bosta poslabšala. Takoj lahko ugotovimo, da je ustava (Socialistične) Republike Slovenije iz leta 1974 (v tem delu dopolnjena z ustavnimi amandmaji leta 1989) določala poseben položaj in pravice italijanske in madžarske narodnosti, medtem ko je ustavni amandma k tej ustavi iz leta 1991 prvič predvidel tudi zakonsko urejanje posebnih pravic in položaja romske skupnosti; v skladu s prej omenjenimi političnimi izhodišči in zagotovili pri sprejemanju "nove slovenske ustave" je bilo s tem opredeljeno tudi izhodišče za urejanje položaja in pravic teh etničnih skupnosti in njihovih pripadnikov. Pri tem kaže poudariti, da italijansko in madžarsko narodno skupnost lahko opredelimo kot klasični narodni manjšini ter da v veliki meri tej opredelitvi ustreza tudi romska skupnost (specifična etnična skupnost, ki kot posledica specifičnega razvoja avtohtono živi na določenem ozemlju), čeprav ta skupnost sploh nima svoje nacionalne države in čeprav - kot v preteklosti in delno tudi še sedaj nomadska skupnost - ne živi le na enem strnjenem ozemlju. Poudariti kaže, da v razpravah tudi ni bilo zahtev, da bi na podoben način uredili poseben položaj in pravice ostalih avtohtonih etničnih skupnosti v Sloveniji (ki sem jih navedel v prejšnjem podpoglavju) in njihovih pripadnikov. Specifičnih kriterijev za opredelitev avtohtonosti ne navajajo niti različni mednarodni dokumenti, ki se večinoma sploh izogibajo definiciji narodnih manjšin oziroma manjšinskih etničnih skupnosti* Glej npr.: Declaration on the Rights of Persons Belonging to National or Ethnic, Religious and Linguistic Minorities, GA 47/135 - 1992 (A/47/678/Add.2), Adopted without a vote, 18 December 1992. oziroma govorijo o skupnostih, ki tradicionalno živijo na določenem ozemlju v neki državi, ali o manjšinskih jezikih, ki se tradicionalno uporabljajo v nekih državah in so različni od jezika večinskega prebivalstva; pri tem pa navadno posebej poudarjajo, da se njihove določbe ne nanašajo na migrante.* Npr.: Podtočka (i) in (ii) točke (a) 1. člena (Definicije) evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih - European Charter for Regional or Minority Languages - Charte Européene del langues régionales ou minoritaires, Council of Europe - Conseil de l'Europe, European Treaty Series - Série des traités européens / 148 (5. XI. 1992), Strasbourg, November/novembre 1992. Pri tem ta določba izrecno navaja, da med "manjšinske jezike" ni mogoče uvrščati različnih specifičnih dialektov uradnih jezikov, prav tako pa mednje ne sodijo jeziki migrantov.
Ombudsmani JV regije se bodo v prvem delu konference seznanili z vlogami in pooblastili institucij za varovanje pravic v regiji, s pristopi v prizadevanjih za odpravo diskriminacije in s sodno zaščito v primerih diskriminacije. Drugi del pa je namenjen pregledu dosedanjega sodelovanja, vzpostavitvi nekaterih novih oblik in podpisu
 Memoranduma  o razumevanju in sodelovanju.
Najnovejši podatki proračunskega memoranduma za leti 2007 in 2008 razkrivajo, da je Janševa vlada že na sredini svojega mandata javno razkrila, da kljub ugodnemu makroekonomskemu okolju ne bo izpolnila svoje volilne obljube o zmanjšanju javne porabe za najmanj dve odstotki točki BDP; leta 2004 je javna poraba dosegala 44,14 odstotka BDP, po najnovejših vladnih napovedih pa naj bi leta 2008 dosegala 43,28 odstotka BDP in ne (največ) 42,14 odstotka BDP, kot obljublja v koalicijski pogodbi (glej graf). V luči najnovejšega vladnega proračunskega
 memoranduma  je še bolj lažniva predvolilna obljuba ministra Bajuka o zmanjšanju javne porabe na vsega 35 odstotkov BDP.
V naslednjih 12 usmeritvah so zajete varnost varovanih oseb, varnost objektov in okolišev, mednarodno policijsko sodelovanje v EU, Interpolu in Europolu. Med policijo in državljani naj bi se spletlo novo razmerje (partnerstvo), okrepila naj bi se tudi vloga vodje policijskega okoliša. Usmeritve se dotikajo tudi izjemno občutljivega področja varovanja zaupnih in osebnih podatkov ter varnosti policistov. Sestavni del temeljnih usmeritev je
 memorandum , kjer so posamezni strateški cilji in usmeritve podrobneje opredeljeni. Policija bo morala do 1. novembra letos pripraviti srednjeročni načrt razvoja in dela policije ter ga poslati ministru.
Cenitev družbe - katere del je tudi cena - ostaja zaupna. V nadaljnjem postopku bodo potencialni ponudniki morali ob prevzemu informacijskega
 memoranduma  plačati deset tisoč evrov in podpisati pogodbo o zaupnosti dokumentov. Če bodo karkoli izdali, bodo kazensko in odškodninsko odgovorni. Marija Zagožen in predsednik uprave SIJ Tibor Šimonka sta poudarila, da se v postopku želijo izogniti morebitnim špekulativnim vlagateljem. Za 20. november takoj po izteku roka ob 12. uri je že sklicana seja komisije. Za dokaz resnosti ponudbe komisija predlaga prvovrstno bančno garancijo pet milijonov evrov. Zagožnova ocenjuje, da bi bil postopek prodaje deleža lahko končan februarja 2007.