Prikazujem 1-20 od 36.228 konkordanc.
Obnovo travne ruše lahko izvedemo tudi spomladi, če nismo uspeli avgusta ali začetkuseptembra. Ko ruša zgodaj spomladi (konec marca, začetek aprila, ko je še dovolj vlage) ozeleni, izvedemo tretman z enim izmed žitnih selektivnih herbicidov, ki uničujejo širokolistne plevele, trav pa ne. Takšen herbicid je starane M ali tudi harmony 75 DF, s tem da starane M uspešno uničuje več raznih vrst plevelov. Uspešen je tudi starane 250 ali basagran ali duplosan. Pri vseh je dobro dodati močilo pinovit
 N  v količini 0,5% ali kakšno drugo vlažilo. Uporabimo 500 l vode na hektar. Nadaljnji tretman je enak kot pri prej omenjeni poznopoletni varianti setve, le da je spomladi travno seme dobro sejati v varovalni posevek, to je skupaj s še 90 kg/ha jarega ječmena ali 5-10 kg italijanske ljulke/ha.
Za vse informacije o terminskem poslovanju smo vam v Novi Ljubljanski banki vedno na voljo: Igor Langerholc, tel: 176 27 98, el. pošta: langerhiÐtr2.lb.n-lb.si, Uroš Kalan, tel: 176 27 43, el. pošta: kalanuÐtr2.lb.
 n -lb.si. in Jernej Doles, tel: 176 27 42, el. pošta: dolesjÐtr2.lb.n-lb.si. V času trgovanja na Blagovni borzi Ljubljana pa tudi na številkah 185 51 95 in 185 52 00.
Za vse informacije o terminskem poslovanju smo vam v Novi Ljubljanski banki vedno na voljo: Igor Langerholc, tel: 176 27 98, el. pošta: langerhiÐtr2.lb.n-lb.si, Uroš Kalan, tel: 176 27 43, el. pošta: kalanuÐtr2.lb.n-lb.si. in Jernej Doles, tel: 176 27 42, el. pošta: dolesjÐtr2.lb.
 n -lb.si. V času trgovanja na Blagovni borzi Ljubljana pa tudi na številkah 185 51 95 in 185 52 00.
Z izpodbijano odločbo je Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (dalje sklad) tožniku kot delodajalcu priznal nagrado za preseganje kvote od 1. 11. 2007 za največ 6 zaporednih mesecev v višini 25 % minimalne plače za vsakega invalida, zaposlenega pri tožniku nad predpisano kvoto, katerega invalidnost ni nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu (točki 1 in 2 izreka). Delodajalec je upravičen do nagrade za vsak mesec, ko ima zaposlene invalide nad predpisano kvoto, s tem, da se preneha nagrada izplačevati v primeru, ko v obdobju, navedenem v 1. točki tega izreka nima več zaposlenih invalidov nad predpisano kvoto (točka 3 izreka). V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je tožnik na predpisanem obrazcu vložil popolno vlogo za priznanje pravice do nagrade za preseganje kvote in da na zadnji dan v mesecu novembru 2007 tožnik zaposluje invalide nad predpisano kvoto in je v skladu s 75. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 100/5-UPB in 16/07-UPB2, dalje ZZRI) in 16. in 17. členom Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 32/07, dalje Uredba) upravičen do nagrade za preseganje kvote od 1. 11. 2007 za največ 6 zaporednih mesecev ter da je dolžan vsak mesec do 20. za pretekli mesec, ko je presegal predpisano kvoto, na sklad vložiti zahtevek za izplačilo nagrade na obrazcu sklada KV-
 N  - Zahtevek, ki je objavljen na spletni strani, nagrada pa se bo začela izplačevati najkasneje v roku 90 dni od pravnomočnosti odločbe, s tem, da tožniku ni treba pošiljati vloge na obrazcu KV-N v obdobju, ko velja pravica po izpodbijani odločbi. Sklad je odločil ob upoštevanju podatkov iz uradnih evidenc ZZZS.
Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ kot pristojni organ odločil o tožnikovi pravici do denarne nagrade za preseganje kvote na pravni podlagi po 1. odstavku 75. člena ZZRI-UPB2, po katerem je dano pooblastilo Vladi RS, da določi višino in čas prejemanja nagrade delodajalcu, ki zaposluje več invalidov, kot je določeno s kvoto in delodajalcu, ki zaposluje manj kot 20 delavcev in ima zaposlene invalide, pod pogojem, da je njihova invalidnost ni nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri tem delodajalcu. Sklad na vlogo delodajalca izda odločbo o višini denarne nagrade zoper katero ni pritožbe (2. in 3. odstavek istega člena). V zadevi ni sporno, da je tožnik pri toženi stranki na tej pravni podlagi kot delodajalec z vlogo z dne 28. 11 2007 uveljavljal pravico do nagrade za preseganje kvote. Vlogo je vložil na predpisanem obrazcu KV-N. Postopek z vlogami za uveljavljanje pravice do denarne nagrade za preseganje kvote je predpisan v 17. členu Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 32/07), po katerem lahko delodajalec, ki en mesec presega kvoto, do 20 v naslednjem mesecu vloži na sklad vlogo za nagrado za preseganje kvote, ki se prizna največ za 6 zaporednih mesecev. V to obdobje se od preteklih mesecev lahko všteva največ en mesec pred vložitvijo vloge (2 odstavek 17. člena Uredbe). Kolikor je tožnik presegal kvoto tudi za mesec avgust, potemtakem bi moral do 20. septembra vložiti na sklad vlogo za priznanje pravice za preseganje kvote, enaka situacija pa velja tudi za september in oktober 2007. V tem primeru se tudi po mnenju sodišča v obdobje od preteklih mesecev lahko všteje en mesec pred vložitvijo vloge (2. odstavek navedenega člena). V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je tožnik vlogo za nagrado za preseganje kvote vložil 28. 11. 2007, torej po preteku roka iz 1. odstavka 17. člena Uredbe, zato tudi po mnenju sodišča ni bilo podlage za vštetje preteklega meseca pred vložitvijo vloge, temveč le za tekoči mesec, kot je pravilno odločila tožena stranka. Zahtevek za izplačilo nagrade na obrazcu sklada KV-
 N -Zahtevek, ki je objavljen na spletni strani www.svzi.gov.si, pa ne predstavlja vloge za priznanje pravice do nagrade za preseganje kvote in se o njem ne odloči z odločbo, tako kot o vlogi (3. odstavek 17. člena Uredbe). Kolikor tožnik zatrjuje, da je pravočasno vložil vlogo za nagrado za preseganje kvote tudi za sporne mesece avgust, september in oktober o katerih ni bilo odločeno, sodišče njegove razloge kot neutemeljene zavrača. Ne glede na to, da v izreku ta del zahtevka ni izrecno zavrnjen, je iz obrazložitve razvidno, zakaj je bila priznana nagrada od 1. 11. 2007 in ne tudi za nazaj. S tem tožnik ni bil prikrajšan za presojo zakonitosti izpodbijane odločitve.
Proti nadležnemu širokolistnemu plevelu na tratah lahko spomladi, v času bujne rasti plevela in trav, škropimo s herbicidom STARANE 250 (10 l vode + 40 ml STARANE 250 za približno 200 m2). V jesenskem času, pred mrazom, proti kislicam, regratu in še nekaterim širokolistnim plevelom uporabimo pripravek HARMONY 75 DF (0,6 g HARMONYA + 10 ml PINOVITA
 N  + 10 l vode za približno 200 m2). Možne so tudi druge mešanice. Za zatiranje plevela na poteh in drugod uporabimo totalni herbicid BOOM EFEKT, ki deluje le prek zelenih delov rastlin (10 l vode + 1 dl BOOM EFEKTA + 0,5 dl PINOVITA K za 100 m2).
Izidi 25. Ina Croatia rallyja: 1. Bertone - Chiapponi (SVK-CZ, toyota celica) 2:18:37,4, 2. Jemc - Korošak (Petrol racing, ford escort) 2:23:18,0, 3. Jereb - Polončič (Petrol racing, seat ibiza - F2) 2:25:06,9, 4. Podobnik - Praznik (Petrol SB racing, mitsubishi lancer - N) 2:26:46,6, 5. Illiev - Kolev (BG, peugeot 306 S16) 2:29:56,0, 6. Peljhan - Kacin (VWRT Olimpija, VW golf - F2) 2:30:36,3... 9. Smrdelj - Župevc (SA IMOS, lada samara - F2) 2:39:04,3... 11. Černjavski - Vidmar (Petrol racing, opel astra - N, F2) 2:39:34,5, 12. Turk - Kurent (Honda Amotizer, honda civic -
 N , F2) 2:39:55,2, ... 16. Vidic - Levič (Velenje - opel astra - N, F2) 2:44:28,9, itd.
Bajuk je bil odlikovan od visoke mednarodne avtoritete. Avtoriteta te navaddno odlikuje če za
 N _J_O narediš kaj dobrega, koristnega. Jaz bi bil raje če bi ab imel razlog doma da se ga odlikuje. Samo sedaj že mirno spava in se ne more branit. RIP
Ekvivalentna točka je teoretsko določena točka, pri kateri je nevtralizacija kisline z bazo popolna (
 n (H3O+) = n(OH)). Konec titracije pa zaznamo s spremembo barve indikatorja. Kako blizu ekvivalentne točke je konec titracije, je odvisno od lastnosti kisline in baze in od izbire indikatorja. Teoretsko je konec titracije močne kisline z močno bazo z indikatorjem fenolftaleinom (primerni so tudi nekateri drugi indikatorji, npr. bromotimolmodro) zelo blizu ekvivalentne točke (glej graf slike___ in nalogo 13 v učbeniku). Praktično pa je konec titracije odvisen tudi od eksperimentalnih napak, kot so priprava standardne raztopine, merjenje prostornin raztopin in napake pri titraciji sami, subjektivno zaznavanje barve indikatorja osebe, ki titrira, itn.
Brenčič, ki ni le prvi predlagatelj zakona, ampak tudi predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, zanika, da so hoteli omejevati pravice žensk. »Osnovno izhodišče pri pripravi zakona je bilo, da se obseg pridobljenih pravic ne zmanjšuje. Izjemoma so predlagane le nekatere omejitve pri izplačilu nadomestil med bolniškim dopustom in omejenim trajanjem bolniške odsotnosti. Vse ostale pravice pa ostajajo plačane v takšnem obsegu, kot so bile že doslej.« Na naše vprašanje, kaj bo naredil, če se izkaže, da je besedilo zakona mogoče interpetirati tako, da obvezno zavarovanje ne bo več pokrivalo stroškov abortusa in sterilizacije, pa je odgovoril: »Naredil bom vse, kar je v moji moči, da to popravim z amandmaji.« To je sicer hvalevredna obljuba, ki pa jo je treba sprejeti s skepso. Primerjava med veljavnim zakonom in predlogom SLS kaže, da se bistvene spremembe pri financiranju ne tičejo le abortusa in sterilizacije, pa tudi ne le bolniškega dopusta, kot trdi Brenčič. Razlike so bistveno širše. Omejujejo se tudi druge pravice iz obveznega zavarovanja (poškodbe izven delovnega mesta, zdravila na vmesni listi), s čimer bi se po grobih ocenah 10 milijard letnih stroškov iz obveznega zavarovanja preneslo v prostovoljno. Kaj to pomeni v praksi? Če si na smučanju zlomite nogo, vam bo obvezno zavarovanje po sedaj veljavnem zakonu pokrilo 75 odstotkov stroškov zdravljenja in rehabilitacije, po predlogu SLS pa le še 45 odstotkov. Pa še en primer: po sedaj veljavnem zakonu vam bo obvezno zavarovanje krilo polovico stroškov pri nakupu očal z dioptrijo, po predlogu omenjenega zakona pa bi vam pokrilo le še četrtino stroškov. Cilj SLS in ZZZS je torej, da se čedalje večji del stroškov za zdravstvo plačuje iz vreče prostovoljnega zavarovanja. Ker pa vemo, da to zavarovanje ne temelji na solidarnosti in da višina premij ni odvisna od osebnega dohodka, bodo posledice katastrofalne. Revnejši sloj ljudi bo vse težje prišel do zdravstvenih storitev. Ali gre Brenčiču ob tako drastičnih predlogih, ki državljanom z udarcem po njihovih denarnicah bistveno omejujejo dostop do zdravljenja, torej še verjeti, da pravice ostajajo enake? Mu gre verjeti, da bo v primeru sprejetja predlaganega zakona obvezno zavarovanje še naprej pokrivalo večino stroškov abortusa?
 n 
Jan Ciglenečki, direktor predstavništva na Dunaju, Avstrija: "Veliki koncerni bodo 'dirigenti' avstrijskih turističnih tokov. Na avstrijski trg prihaja zlasti nemški kapital (TUI, C&
 N , FTI, Kuoni); srednje in manjše agencije postajajo le distribucijska mreža velikih tour operaterjev; med manjšimi organizatorji potovanj se bodo obdržali le tisti, ki se kvalitetno lotevajo tržnih niš. Zato jih bodo poiskali pri nas; velike možnosti imamo pri športni ponudbi (golf, tenis, jahanje, kolesarjenje), manj pri smučarski, tu za Avstrijce pri sedanji cenovni politiki ne ponujamo dovolj. Zanimiva je ponudba počitnic na deželi; kar 15 odstotkov Avstrijcev (družine z otroki in starejši popotniki) je bilo lani na počitnicah na turističnih kmetijah. Potovanja za zdravje, t. i. velnes, bodo hit. Kar 22 odstotkov Avstrijcev išče ponudbo v gorah in ob jezerih zunaj Avstrije; ta cluster je ena od naših rezerv."
POTREBŠČINE (F, C, XI, O, XN,
 N ; ZAŠČITNA OČALA, ZAŠČITNE ROKAVICE, DIGESTORIJ; P2, P3)
In kje so največje rezerve plavalca , ki je
 n  a evropskem mladinskem prvenstvu v Belgiji osvojil 5. in 7. mesto, na Škotskem pa 8. in 10.? Predvsem v moči in startu. Prvo si nabira v fitnessu, drugo pa je vezano na piljenje tehnike v bazenu. Zatem pa do evropskega vrha v hrbtnem slogu ni več daleč. D a nes ga do najboljših loči le sekunda in pol. In če k temu dodam, da je v letu dni na 200 metrov hrbtno napredoval za dve sekundi, potem lahko to pomeni, da bo čez dobro leto resen tekmec najboljšim evropskim plavalcem. Sicer pa Medvešek nima ciljev, ki bi bili zaključeni oziroma dokončni. Sedaj si želi ujeti korak z najboljšimi, zatem pa se bodo cilji kar sami postavljali oziroma izpolnjevali.
2. VSE TRI SPOJINE IMAJO MOLEKULSKO FORMULO C6H14. VRELIŠČE BO TOREJ ODVISNO OD RAZVEJENOSTI MOLEKULE. NAJVIŠJE VRELIŠČE PRIČAKUJEMO PRI
 N -HEKSANU, NIŽJEGA PRI 2-METILPENTANU IN ŠE NEKOLIKO NIŽJEGA PRI 2,3-DIMETILBUTANU.
4.
 n (brezvodna sol) : n(H2O) = 62,0 × 103 mol : 5,16 × 103 mol = 12,0 : 1 = 12 : 1
3. n(NaOH) :
 n (H3PO4) = 0,0249 mol : 0,0124 mol = 2,01 : 1 2 : 1
1. Na podlagi vrednosti konstant stabilnosti napovej, katere reakcije substitucije potečejo. Napovedi o poteku reakcij vnesi v preglednico rezultatov v stolpce z oznako '
 N '. Znak ' ' naj pomeni 'substitucija poteče', znak 'X' pa 'ni reakcije'.
Otroci, ki si od rojstva v jezikovno mešani družini uzaveščajo rabo dveh ali več jezikov, zelo spretno pre-klapljajo iz enega v drug jezik in dokazujejo jezikovno manj spretnim odraslim, da to zmorejo brez večjih težav. Tako tudi veliko staršev otrok, ki nimajo možnosti sporazumevanja v več jezikih doma, želi, da bi si
 nji -hovi otroci v vrtcu, šoli ali v drugače organiziranih oblikah učenja pridobivali znanje drugega jezika. Do spodbud po večjezikovni vzgoji pa prihaja tudi v živ-ljenjskem okolju. Načelo, da se bo otrok bolje uresničil kot uspešen odrasel s tekočim znanjem angleškega ali nemškega ali italijanskega jezika, ima vedno večjo veljavo.
Stemmelen, P. (1984): Instruments d'observation des échanges en classe et reflexion de l'enseignant, ELA,
 N ° 55, Didier.
Slovenska kolonizacija v Furlaniji je bila povezana z madžarskimi vpadi v Italijo v prvi polovici 10. stoletja. Posledice pa so bila velika pustošenja zlasti ob njihovih poteh ("strata Hungarorum", "vastata Ungarorum"). (30) Po končanih vpadih je sledila pod vodstvom oglejskega patriarha, katerega cerkvena oblast je na slovenskem ozemlju segala do Drave in je tam imel tudi veliko fevdalno posest, ponovna poselitev opustošenih območij. V toku tega procesa je nastalo v Furlaniji na območju do reke Tilmenta (Tagliamento) vsega skupaj preko 70 slovenskih naselbin. Nastale se ali povsem na novo ali pa so stare vasi dobile toliko slovenskih doseljencev, da so dobivale oznake po
 njih . Ni pa bilo malo tudi romanskih furlanskih vasi, v katerih so se v tem času pojavljali podložni kmetje s slovenskimi imeni. Med slovenske vasi, ki so nastale na novo bi šteli npr. naslednje: Belgrado (morda sedež fevdalnega gospoda), Gorrzzo, Goricitta, Gradisca, Lonca, Schiavonesco, Sclaunico, Sclavona pri Pardenonu, Sella, Virco. Med tiste, ki so šele po doselitvi dobili oznako po Slovanih, pa: "villa Sclavorum quae similiter dicitur Meleretum", "villa Versia Sclauonica" (Versa, "Sanctus Vitus de Sclabonibus prope Agellum" (S. Vito al Torre), Medea Sclabonica, Pasian Schiavonesco. Poselitev ni bila sklenjena; slovanske vasi so bile posejane med stare romanske. Pa tudi sicer so bile te vasi razporejene v več skupin: na črti med Gradiško in Palmanovo, v trikotniku med Palmanovo, Vidmom (Udine) in Codroipom, na črti od Belgrada ob Tilmentu (Tagliamento) do Coroipa, med Tilmentom (Tagliamento) in Livenzo ter v Karniji vzhodno od Vidma (Udin).