Prikazujem 1-20 od 1.637 konkordanc.
: Ne vem, ali je ta pripomba primerna. Mogoče so video vrteli, ker je Gwen res nadarjena, neverjetna oseba in hkrati izvrstna pevka. Saj vrtijo tudi druge Mobyjeve spote na MTV, kaj se zdaj pretvarja? Mislim, da je to
 nespoštljivo  do tega, kar je dosegla Gwen. Ona je uspešna izvajalka tudi sicer, kar nima nobene zveze z dejstvom, da je lepa. Mobyjeva izjava je zelo čudna, ko gre za to, kako gledamo na ljudi, zlasti ženske.
MARIBOR, MURSKA SOBOTA, KRŠKO - Na severovzhodu države so se znova pojavili goljufi, ki se izdajajo za uslužbence distributerja električne energije, pa to niso. Elektro Maribor zato svoje odjemalce opozarja, naj bodo v tovrstnih primerih previdni, saj poskušajo neznanci le priti v njihova domovanja. "Z lažnim predstavljanjem, da so zaposleni pri Elektru Maribor, neznanci vstopajo v stanovanja ter preverjajo elektriko in pridobivajo podatke o števcu oziroma električnem priključku. Od vas zahtevajo podatke o merilnem mestu, porabi, zadnji račun za dobavo električne energije, pregled električnega števca. Lahko vas prepričujejo o podpisovanju pogodb, in če tega ne želite, vam lahko zagrozijo, da boste deležni slabše storitve ali celo odklopa elektrike, neredko pa postanejo nemirni in
 nespoštljivi . Na vašem domu morda želijo le opraviti anketo," na Elektru Maribor naštevajo znake, da gre za prevarante, in predlagajo, da od obiskovalcev zahtevate dokumente, ki bodo potrdili, da so res, za kar se izdajajo. Prav tako svetujejo, da ničesar ne podpisujte. "Sodelavci družbe Elektro Maribor sicer na terenu trenutno izvajajo vzdrževalna dela ter odčitavanje števcev za potrebe obračuna. S seboj imajo identifikacijo, ki vam jo lahko tudi pokažejo," še poudarjajo in dodajajo, da so omenjene goljufe zaznali predvsem na Štajerskem in v Pomurju. Vse, ki bi jih opazili, pozivajo, naj jih prijavijo na brezplačno številko 080 2101 ali na interventno številko policije 113.
Ne vem, če je mogoče narediti še kaj drugega kot z mirnim glasom nagovoriti neprijaznega uslužbenca, vljudno mu odgovarjati. Navadno v takšnih priložnostih tudi večina neljubeznivih spremeni način komuniciranja. Če pa tudi to ne zaleže, potem imamo vedno pravico pritožiti se njegovi nadrejeni osebi ali pa svoje negativne vtise napisati v knjigo vtisov, pohval in pritožb. Poleg svoje pritožbe pojasnite vodji oddelka ali pa napišite v knjigo, da ste prepričani, da je potreben le pozitiven pogovor z uslužbenci. Potrebno jim je povedati tudi to, da njihovo delovno mesto ni samo papirnato delo, ki ga opravljajo, temveč je v dobro opravljeno delo vključena tudi ljubeznivost in vljudnost do strank, do bolnikov, njihovih svojcev itn. Njihovo delovno mesto, ta osebni servis zahteva tudi, da se držijo vseh pravil poslovnega obnašanja, kar pa pomeni, da tisti, ki se ukvarjajo z drugimi poslovno, ne smejo biti nikoli nevljudni in
 nespoštljivi .
Robert Roy MacGregor je junak iz osemnajstega stoletja, ki mu je ljubezen do ženske vlila pogum in spoštovanje in mu ne nazadnje rešila življenje. Rob Roy je glava in skrbnik klana MacGregorjevih. Ko pride huda škotska zima, si mora od montroškega markiza sposoditi denar. S tem postane nepomembna figura v igri
 nespoštljivih  in zaupanja nevrednih mož. Toda Rob Roy se odloči izbojevati si pravico in s tem postane legenda.
Petek, 1. novembra: Kar bi pomenilo, da se je s svobodnimi volitvami v Sloveniji spremenila zgolj ideologija, mentaliteta ljudi pa je ostala enaka: nekaj samoupravnih novinarskih peres, ki so nekoč preganjala »nesocialistično in pobalinsko« novinarstvo, zdaj pa se - uspešneje kot Rot - udinjajo Slovencu, je prototipski zgled tovrstne transformacije. Če bi do nje zares prišlo, bi to hkrati pomenilo pravo katastrofo za sedanjo generacijo, ki se je z velikimi mukami iztrgala iz klešč partizanske mitologije: kot da bi nam bilo usojeno, da vedno znova generacije starcev prenašajo na potomce svojo zlobo, travme in politični primitivizem. Slovenija pač potrebuje še en glogov kolec, če hoče dokončno in zares pokopati svojo mučno in mračno preteklost: in če so bile svobodne volitve že same po sebi učinkovito protisredstvo za socializem, bo za zmago nad narodnjaškim primitivizmom poleg svobodnih volitev potreben vsaj še učinkovit demokratičen blok. Sicer se nam bo dan mrtvih začel
 nespoštljivo  in nedostojno raztegovati v čas, v katerem med življenjem in smrtjo ni več jasne meje.
To zajema kakršnekoli žalitve, ki se nanašajo na njegov videz, zaničevanje njegovih osebnih in poslovnih neuspehov ter vzbujanje občutka, da je partner za vas samoumeven. Da bi partnerski odnos odlično funkcioniral, je vanj treba vlagati veliko truda, sklepanja kompromisov in se pogovarjati, vendar pa tega nikar ne počnite na
 nespoštljiv  način. Partnerja nikar ne obsojajte ves čas, mu ne očitajte vsake malenkosti, ki vam gre na živce, ter mu ne dopovedujte, da ste vi tisti, ki imate vedno prav.
Poskušajte ostati mirni in spoštljivi. Tudi vidva poskrbita zase in za vajin odnos. Če smo starši v stresu zaradi prevelikih pričakovanj, ko hočemo izsiliti neki odnos, pogosto pridejo trenutki nemoči in razočaranja, celo občutki krivde in sramu. Vedite, da niste slabi starši, saj vse, kar počnete, počnete z željo pomagati sinu. Včasih je le pot napačna. Ko sin ne obvlada svojih čustev, mu dovolite, da čustvuje. Naj pove, kar misli. Naj izrazi, kar čuti. Naj ve, da je ob vas varen in da ga ne boste obsojali za njegova čustva. Če je
 nespoštljiv , mu pokažite možnosti, kako naj izživi svoja čustva. Nikar pa ne dovolite, da je do vaju nespošt\ljiv. Meje morajo biti. Ko je razburjen, se z njim ne morete pogovarjati, ker vas takrat ne sliši, zato počakajte, da se čustva poležejo.
V prvih dneh sem dosti na samem jokala. Pred Odisejem sem skrivala žalost, ker nisem hotela biti
 nespoštljiva . Odisej pa je bil še naprej pozoren in obziren kakor na zač
Pet ali šest dni po začetku karantene se lotijo čiščenja vseh hiš drugo za drugo. Ven pokličejo vse prebivalce; v vsakem prostoru dvignejo ali obesijo »pohištvo ali blago«; razpršijo dišavo, potem skrbno zamašijo okna, vrata in celo ključavnično luknjo na njih, ki jo napolnijo z voskom, nato pa dišavo zažgejo. Naposled zaprejo vso hišo, dokler dišava ne pogori; enako kakor ob prihodu preiščejo odišavljevalce »v navzočnosti prebivalcev hiše, da bi videli, ali pri odhodu nimajo česa, česar pri prihodu niso imeli«. Čez štiri ure se lahko prebivalci vrnejo domov. Ta zaprti, razrezani, na vseh točkah nadzorovani prostor, v katerem so posamezniki posajeni na določeno mesto, v katerem je tudi najmanjše premikanje nadzorovano, v katerem registrirajo vse dogodke, v katerem nepretrgano pisno delo povezuje središče in obrobje, v katerem se oblast izvršuje nedeljeno in v skladu s kontinuirano hierarhijo, v katerem slehernega posameznika nenehno opazujejo, preiskujejo in uvrščajo med žive, bolne in mrtve – vse to tvori kompakten model disciplinskega dispozitiva. Odgovor na kugo je red; njegova funkcija je, da razvozla vse zmede: zmedo bolezni, ki se prenaša, če se mešajo telesa; zmedo zla, ki narašča, ko strah in smrt izbrišeta prepovedi. Vsakomur predpiše njegovo mesto, vsakomur njegovo telo, vsakomur njegovo bolezen in smrt, vsakomur njegovo imetje s pomočjo povsod pričujoče in vsevedne oblasti, ki se sama urejeno in nepretrgano deli naprej vse do končne določitve individua, tega, kar je zanj značilno, tega, kar mu pripada, tega, kar se mu dogaja. Disciplina uveljavlja zoper kugo, ki je zmes, svojo oblast, ki je analitična. V zvezi s kugo je obstajala cela literarna fikcija praznovanja: odloženi zakoni, odpravljene prepovedi, besnenje minevajočega časa,
 nespoštljivo  mešanje teles, posamezniki, ki snemajo krinke, ki opuščajo statusno identiteto, obličje, za katerim so jih prepoznavali, pa je pokazalo docela drugačno resnico. Obstajal pa je tudi političen sen o kugi, ki je bil pravo nasprotje te fikcije: ne kolektivno praznovanje, temveč dosledne delitve; ne prekršeni zakoni, temveč prenicanje pravilnika vse do najdrobnejših podrobnosti življenja, in to s pomočjo popolne hierarhije, ki zagotavlja kapilarno delovanje oblasti; ne krinke, ki si jih nadevajo ali snemajo, temveč »pravo« ime, »pravo« mesto, »pravo« telo in »prava« bolezen, ki jih določijo 217
A po zmagi v ljubljanskem obračunu v Tivoliju je bolj kot o paru točk, morda tudi pod vplivom čustvenega izliva izključenega trenerja Gašperja Okorna, govoril o domnevno
 nespoštljivem  odnosu do Olimpije na domačih tleh. "Ljudje nas ne spoštujejo tako, kot bi nas morali. Včasih stvari uidejo izpod nadzora. Po drugi strani pa moramo tudi mi v Sloveniji pokazati, kdo smo," je bil odločen Oliver, ki ob tem očitno ni meril zgolj proti sodnikom, sicer osrednji tarči trenerja Okorna. "Sodniki sodijo, kot sodijo. A na koncu je vse v rokah igralcev. Tudi nas. Ne glede na to, kar se dogaja, moramo igrati. Včasih vseeno povemo, kaj mislimo."
Tudi znani proizvajalec izdelkov proti komarjem Baygon se ni mogel upreti starčevskemu šarmu in je uporabil še vulgarnejša sredstva. Na levi strani slike šestdesetletnice najdemo opombo: Že dolgo se me nihče ne dotakne ponoči. Na desni strani pa še: Vsaj komarji ne. Taka in še bolj
 nespoštljiva  reklamna sporočila najdemo v zbirki prej omenjenega oglaševalca.
Nezadovoljni s kratkim časom, ki jim ga je dala vlada za preučitev dokumenta, so tudi delodajalci. "Da smo šele včeraj prejeli tako pomemben dokument, je neresno in
 nespoštljivo  do socialnih partnerjev," je ob prihodu na sejo opozoril generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer. Predlog proračuna pa je Antauer ocenil z besedami, da je neinvesticijsko naravnan, preveč je usmerjen v porabo in veliko premalo v gospodarski razvoj.
»Prvošolci« pravijo tistim, ki imajo za seboj prvi letnik, »krave« so tisti, ki so končali dva letnika. Ti
 nespoštljivi  izrazi izvirajo še iz časov, ko so imeli kadeti po prvi polovici šolanja pravico do dopusta in so se po njem skupaj, kakor kravja čreda, vračali v vojašnico.
Ali smo morda ob tej priložnosti, ko smo se poslavljali od še enega velikana umetnosti, spremljali prenos komemoracije? Je bila ob njegovi smrti organizirana vsaj žalna seja plesnih, cehovskih in državnih institucij? Ali so se snemalci recimo odpravili pogledat, v kakšnem stanju je jadrnica, s katero sta še v poznih letih tekmovala Mlakarja in jo pred desetimi leti podarila pomorskemu muzeju? So morda televizijske izvedenke izbrskale vsaj kakšno informacijo o tem, kaj se dogaja s hčerko Mlakarjevih, Veroniko? Zvezdo ameriških baletnih odrov v šestdesetih letih? Ne. Nič od naštetega. Televizija Slovenija se je od pionirja slovenskega plesa, koreografa, plesalca, pedagoga, analitika in zgodovinarja poslovila zanikrno.
 Nespoštljivo . Kot bi preminil kak lokalno prepoznavni kulturnik, ne pomembno geslo svetovnih leksikonov. Še dobro, da so sopotniki in učenci vsaj v nekaterih časnikih objavili nekaj misli o znamenitem pokojniku. Sicer bi bili izguba spomina in nevednost popolni. Sanje o čisti ljubezni in čistem plesu bi bile zapisane le še v nekem režijsko nespretnem dokumentu iz dvajsetega stoletja.
Pravkar se je tretjič v petih urah ljubil s Karlo, kar ni bil ravno rekord, saj mu je vzelo vsega skupaj triindvajset minut, in zdaj, medtem ko je v kuhinji kuhala kavo, je mislil na gospo Ashton, na sladki vonj njene kože, ki si ga je le predstavljal, kajti nikoli ji ni prišel tako blizu, da bi jo povohal, na njen dolgi vrat, na medene oči z dremavimi vekami, njen umirjeni in globoki glas, podoben toku reke ali motorju sušilnega stroja. Mesec dni je že minil od Ashtonove smrti, on pa si je še vedno izmišljal nove in nove izgovore, da je vdovo videval skorajda vsak dan, kar je izzivalo zajedljive komentarje Petre Horr. Njegova pomočnica je postajala
 nespoštljiva . To se je dogajalo, ker ji je preveč zaupal, moral jo bo postaviti na njeno mesto.
Kranjski župan Boštjan Trilar je na Škofjeloški cesti v Kranju zaradi neupoštevanja pravil varne vožnje z občinskim avtom trčil v drugega voznika, ki je vozil kombi. Preizkus alkoholiziranosti je Trilar takrat odklonil in je bil zato pridržan, policisti pa so proti njemu zaradi suma kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa vodili predkazenski postopek, ki je potrdil utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje. Prav tako naj bi se Trilar do policistov obnašal zelo
 nespoštljivo , med drugim jih je imenoval za "mucke", skušal pa naj bi tudi prikriti dejstvo, da je bil za volanom, tako da je na kraj nesreče poklical svojo partnerico.
Predsednik snooker zveze Barry Hearn je bil v prvi izjavi oster: "Igralci imajo dolžnost do navijačev, da prikažejo svojo najboljšo igro in zabavajo, kakor se le da. Igrati pod svojimi sposobnostmi je nesprejemljivo in
 nespoštljivo  do gledalcev, ki so kupili vstopnice. To ni bilo kršenje pravil, ampak sramotno dejanje."
Ljubljana, 29. januarja (STA) - Slovenska družba se zavija v nevarne spirale sovražnega govora in populizma. Gre za elemente, ki so sicer del vsake družbe, a problematični postanejo, ko ne životarijo več na njenem obrobju, temveč začnejo pronicati v javni diskurz. Vsesplošna kriza je tako odlično orodje za manipulacijo s podstatjo nekega naroda, piše Klara Škrinjar v Delu. Vladna stranka in njen predsednik z narodom, na čelu katerega sta, komunicirata na skrajno
 nespoštljiv  način; pogosto zgolj po družbenih omrežjih, do katerih ima dostop le del prebivalstva, in še pogosteje na način, ki je skrajno grob in surov ter za katero koli politično stranko nesprejemljiv. Iz njega vse prepogosto veje ton netolerance in nespoštovanja državljanov. To na stežaj odpira vrata na ulico vsem nastalim političnim napetostim. Ko politika svoje ideje in strategije začne kanalizirati z različnimi formami civilne družbe, ko začne javna zbiranja in združevanja zlorabljati za potrjevanje lastne legitimnosti ter stigmatizirati zanjo neprijetne dele civilne družbe, v bistvu legitimira potencialne konflikte. Potencialne tarče sovraštva bi v takšnih razmerah morali nevtralizirati, ne pa odpirati novega poligona za morebitne incidente. Nastale razmere pomenijo enormen izziv za obrambo ustavnih svoboščin in demokracije. Pri tem odgovornosti ne gre prelagati na ljudi, proteste ali shode, ne na ene ne na druge, temveč na tiste, ki politiko izvajajo. Kdo to je, je jasno, sklene komentatorka.
Oseminsedemdesetletni Eastwood igra Walta Kowalskega, upokojenega delavca avtomobilske industrije, odtujenega od lastnih sinov in njihovih materialističnih in
 nespoštljivih  otrok. Ne more se znebiti spomina na korejsko vojno, v kateri se je boril kot mladenič; groze, ki ima več opraviti z nasiljem, ki ga je on zadajal drugim, kot s tistim, kar se je dogajalo njemu. Je eden zadnjih belcev v Highland Parku, propadajočem mestecu na ameriškem srednjem zahodu, obkroženem s treh strani z Detroitom. Ljubi svojo pokojno ženo, psa in svoj avto, Fordov gran torino iz leta 1972, in nič drugega. Poln je rasističnega prezira.
"Slovenci smo v zadnjih sto letih prehodili dolgo, a zavidljivo uspešno pot narodnega razvoja... Od Dunaja prek Beograda smo naposled prišli tja, kamor smo si želeli že vse od karantanskih časov: na svoje," je ocenil Cerar. "Upam, da prihajamo v čas, ko bomo kot narod in nacija dozoreli do te mere, da bomo uspeli v pomembni meri preseči naš
 nespoštljiv  odnos do lastne zgodovine, lastne narodne in naravne substance in do države," je dejal.