Prikazujem 1-20 od 207 konkordanc.
Raziskave CINDI in raziskava prehranskih navad Slovencev kažejo
 nezdravo  prehranjevanje in nezdrav življenjski slog prebivalcev Slovenije. Dve tretjini Slovencev ne zajtrkuje redno, uživa premalo obrokov, premalo zelenjave in sadja, preveč pojedo živalskih maščob, nasičenih maščob, preveč rdečega mesa, polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov in soli. Bolj nezdravo se prehranjujejo moški, socialno šibki, nižji družbeni sloj, nižje izobraženi, kmetje, vaško prebivalstvo, težki fizični delavci v industriji, mlajši in nezaposleni. Prebivalci Slovenije pojedo za tretjino preveč skupnih maščob, za tretjino preveč nasičenih maščob, za tretjino premalo sestavljenih ogljikovih hidratov ter premalo balastnih snovi. Namesto priporočenih vsaj 400 gramov zelenjave in sadja dnevno, zaužije povprečni Slovenec le 300 gramov zelenjave in sadja dnevno. Ob že tako nezadostnem uživanju zelenjave in sadja pa v slovenskem kmetijstvu pridelamo le 50 do 60 odstotkov obstoječih potreb.
Celje – V Sloveniji je po predvidevanjih strokovnjakov kar 60 odstotkov vseh odraslih prebivalcev športno neaktivnih, še zlasti pa vzbuja skrb podatek, na katerega je opozorila tudi lanska raziskava o vedenjskih vzorcih mladih, da je po zgledu odraslih vsak dan telesno dejavnih le 39 odstotkov otrok. Kar 86 odstotkov jih preživi pred televizorjem več kot pol ure, 17 odstotkov celo več kot štiri ure na dan. Zaradi
 nezdravega  prehranjevanja in premalo telesne dejavnosti med slovenskimi otroki in mladostniki narašča število prekomerno prehranjenih in debelih, pa tudi tistih, ki so podhranjeni ali imajo motnje hranjenja.
LJUBLJANA Podobno kot druge države tudi Slovenija z zakoni, predpisi in denarjem skrbi za zagotavljanje varne hrane, skrb za uravnoteženo in zdravo prehranjevanje pa je prepuščena posamezniku. Pri tem je možnost, da bo posameznik umrl ali zbolel zaradi
 nezdravega  prehranjevanja, neprimerno večja, kot da bo težave povzročila nevarna hrana, pravi prof. dr. Dražigost Pokorn, najbolj znan slovenski strokovnjak za prehrano. Poleg neznanja in nezanimanja ljudi v želji po zdravem prehranjevanju ovirajo tudi višje cene zdrave hrane, vse bolj navzoče potrošništvo in agresivni marketinški prijemi izvajalcev, za katere je bolj kot zdravje ljudi pomemben dobiček.
Na rezultat uravnoteženega življenja vpliva 30 odstotkov prehrana in dobra telesna pripravljenost, 30 odstotkov duševno zdravje in 30 odstotkov zdrav duh. Hrana je gorivo. Če je je premalo, oslabimo ali od lakote umremo, če je je preveč, telo preobremenimo, zapacamo in telesni organi odpovedo. Gibanje je pomembno, saj ohranjamo spretnost in telesno moč. Če pri tem nismo uravnoteženi, če dajemo premalo ali preveč poudarka prehrani in vadbi, nas življenje prisili v harmonijo. Skrajnost v zdravem in
 nezdravem  prehranjevanju, pri premalo ali preveč aktivnem gibanju se vam pokaže v obliki bolezni, poškodb, poslabšanju medsebojnih odnosov, delovni storilnost .... Kar nekje dobiš, drugje izgubiš, pa naj gre za materialno ali nematerialno stvar.
V poročilu računskega sodišča je navedeno, da je debelost večinoma posledica neravnovesja med zaužito in porabljeno energijo ter je pogosto tesno povezana z
 nezdravim  prehranjevanjem in nezadostno telesno dejavnostjo, lahko pa tudi s pomanjkanjem spanja. Nezadostno telesno dejavnost je mogoče pripisati predvsem čedalje bolj sedečemu življenjskemu slogu.
Študija, ki so jo opravili ameriški strokovnjaki, je ena redkih raziskav, ki se ukvarjajo z učinki prepovedi gledanja televizije oziroma krajšanja časa, preživetega pred televizijskim zaslonom. Zrenje vanj je namreč tesno povezano z uživanjem nezdrave, na hitro pripravljene hrane oziroma jedače in pijače iz oglasov. Reklame s tovrstno vsebino, ki prekinjajo risanke, spodbujajo
 nezdravo  prehranjevanje pri predšolskih otrocih. To je dokazala omenjena skupina strokovnjakov, ki jo je pri delu vodilo vprašanje: ali manj ur pred televizorjem pomeni tudi več zdravja.
V zadnjega četrt stoletja se je debelost med Evropejkami in Evropejci povečala za kar trikrat. Ta težava, ki jo praviloma zakrivita
 nezdravo  prehranjevanje in pomanjkljiva skrb za gibanje, med odraslimi prebivalci evropskih držav povzroči vsaj 80 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2, 35 odstotkov ishemične srčne bolezni in 55 odstotkov hipertenzije (povišanega krvnega tlaka). K razvoju omenjenih bolezni pa lahko pripomoreta tudi kajenje in pretirano pitje alkohola. Vsako leto zaradi debelosti in bolezni, povezanih z njo, v Evropi umre vsaj milijon ljudi. Na tem področju je zato nujno takojšnje, celovito in dosledno ukrepanje; o tem, kako dosedanje dobre prakse posameznih držav pri preprečevanju debelosti prenesti tudi v druge članice EU in kako v prihodnje zasnovati sistemske ukrepe, so se prejšnji teden pogovarjali udeleženci mednarodne konference z naslovom Medsektorske politike na področjih prehrane in telesne dejavnosti .
Ljubljana, 23. marca (STA) - Ljubljanski Zdravstveni dom za študente danes v Ljubljani organizira strokovno srečanje o celostni zdravstveni obravnavi študentov. Študenti so raznolika populacija, ki pa ima tudi svoje specifike. Ljubljanski je edini zdravstveni dom v državi, ki se ukvarja predvsem z zdravstveno oskrbo študentske populacije. Na posvetu bodo spregovorili o pomenu sistematskih pregledov študentske populacije, potovalni medicini, ki je pri študentih kot zelo mobilni družbeni skupini zelo aktualna, pa tudi o psihopatologiji med študentsko populacijo in psihičnih stiskah, s katerimi se študenti soočajo v času študija. V zdravstvenem domu izvajajo sistematske preglede študentov. Čeprav so študenti mladi in načeloma zdravi ljudje, so ranljiva skupina, opozarja Olga Lonec Pogačar, ena od zdravnic družinske medicine v Zdravstvenem domu za študente. Ti so izpostavljeni povečanim tveganjem za zdravje zaradi specifičnega načina življenja, migracij, socialne izključenosti in v zadnjem času vedno bolj zaradi revščine. Tiste njihove vrstnike, ki se zaposlijo, začnejo pregledovati specialisti medicine dela, študente pa vsaj v Ljubljani organizirano spremljajo v zdravstvenem domu za študente. "Če ne bi bilo teh sistematskih pregledov, bi bil ta del populacije spregledan tudi za sedem let, dokler študirajo," je opozorila Lonec Pogačarjeva. Obremenitve študentov so specifične - veliko je sedenja za računalnikom, psihičnih pritiskov, ker so izpostavljeni ocenjevanju. Kot Lonec Pogačarjeva ugotavlja iz izkušenj v svoji ambulanti, se študenti kot populacija skozi leta spreminjajo prav toliko, kolikor se spreminja družba kot celota. Nekoliko več je debelosti in malenkostno upada telesna aktivnost študentov, sicer pa bistvenih sprememb ne zaznava. Ob preventivnih pregledih pri študentih najpogosteje ugotovijo motnje vida, bolezni žlez z notranjim izločanjem, bolezni mišic in veziva, kožne bolezni ter alergije in bolezni dihal. Kar polovica študentov ima prisoten že vsaj en dejavnik tveganja za nastanek kronične bolezni, povezane z življenjskim slogom, na primer kajenje, povečan arterijski pritisk, tvegano pitje alkoholnih pijač,
 nezdravo  prehranjevanje, telesno nedejavnost, debelost ali tvegano spolno vedenje.
Prav tako probiotiki skrbijo za absorbcijo vitaminov B, ki so nujni za nastajanje hormonov, skrbijo za lepe in močne lase ter nohte, kožo brez gubic, optimizirajo delovanje nadledvične žleze in zmanjšujejo posledice stresnega življenja. Poleg tega preprečujejo zakisanost, saj bazirajo celotno telo, urejajo prebavo, odpravljajo napihnjenost in zaprtost, so odlična pomoč pri driski, odpravljajo posledice stresa in
 nezdravega  prehranjevanja, uničujejo kandido in druge kvasovke, se bojujejo proti virusom, proizvajajo encim laktazo, ki razgrajuje mlečni sladkor, so nujni po terapijah z antibiotiki, odpravljajo posledice intenzivnih terapij, zavirajo rast patogenov, zmanjšujejo možnost okužbe na primer s salmonelo, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka na primer črevesja, so odlična pomoč pri odpravljanju alergij in pomagajo k boljšemu spanju.
Raziskava o prehranskih navadah mladostnikov, ki jo je opravil Inštitut za varovanje zdravja, kaže na
 nezdravo  prehranjevanje in nezdrav življenjski slog mladostnikov v Sloveniji. Zajtrk kot pomemben dnevni obrok uživa vsak dan le 26 odstotkov mladostnikov, pa čeprav je dokazano, da opuščanje zajtrka zmanjša sposobnost za zbranost in razmišljanje. Manj kot štirje odstotki mladostnikov v Ljubljani in širši okolici uživa zelenjavo trikrat na dan, slabih deset odstotkov ima trikrat na dan na jedilniku sadje. Približno polovica mladostnikov uživa zelenjavo in sadje zgolj enkrat do šestkrat na teden, čeprav je znano, da ima uživanje zelenjave in sadja pri uravnoteženi prehrani velik pomen za delovanje organizma. Mleko in mlečni izdelki so pomembna živila v prehrani mladostnikov, saj so bogat vir beljakovin in kalcija, mladostniki pa jih ne zaužijejo dovolj. Tudi pri mesu mladostniki ne upoštevajo priporočil zdrave prehrane, ki svetuje uživanje pustega mesa in čim manj mesnih izdelkov. Otroci in mladi imajo veliko znanja o zdravi prehrani, vendar s tem znanjem ne znajo ravnati. Dejstvo je, da se obnašajo v skladu s splošnimi trendi družbe, to pa je vse več hitrih prigrizkov in opuščanje obrokov. To seveda ni dobro, pravi Mojca Gabrijelčič.
Sladkorna bolezen tipa dva je na drugi strani neposredna posledica
 nezdravega  prehranjevanja in sedečega načina življenja. Danes zavzema že okoli desetino na novo odkritih primerov sladkorne bolezni pri otrocih in mladostnikih. »Ta tip lahko s spremembo življenjskega sloga preprečimo in tudi ozdravimo, a smo pri tem žal pogosto neuspešni, saj otrokom ne uspe shujšati. Namesto da bi se skupaj s starši zavzeli za spremembo, nam pogosto očitajo, da jih po nepotrebnem strašimo,« je opozoril Battelino. Kot pravi, je veliko lažje, če starša nista debela, saj je v tem primeru uspeh pri hujšanju okoli 80-odstoten. Če ima težave z debelostjo vsa družina, je na drugi strani uspeh pri otrokovem hujšanju manj kot 30-odstoten. Tudi v Sloveniji so glavna težava ogljikovi hidrati: preveč kruha, krompirja in testenin.Slaba urejenost ima dolgoročne posledice
Zgodba se je v tem primeru končala s srečnim koncem. Alenki so zdravniki lahko še pravočasno pomagali in preprečili najhujše. Vse zgodbe pa se ne končajo tako. Zaradi povišanega krvnega tlaka - normalna vrednost ne sme preseči 140/90 mmHg - ima pri nas težave že skoraj polovica odraslih. Med obolelimi, ki jim je zdravnik predpisal zdravila za uravnavanje krvnega tlaka, je kar tri četrtine takšnih, ki jih ne jemljejo redno, čeprav terapija, ko je enkrat predpisana, traja do konca življenja. Ta tihi ubijalec, ki obolelemu dolga leta ne povzroča bistvenih težav, lahko udari na različne načine, v obliki srčno-žilnih zapletov, okvar srca ali ledvic, kot možganska kap ali nenadna smrt. Možganska kap v Sloveniji vsako leto prizadene okoli 4400 ljudi, približno 2100 jih zaradi tega umre, pri številnih pusti težke posledice. Zdravniki pravijo, da ima
 nezdravo  prehranjevanje pri zvišanem krvnem tlaku približno polovični delež, pri čemer je v skoraj tretjini primerov glavni krivec prav preveliko uživanje soli, prevelika teža in telesna neaktivnost pa sta ravno tako velika faktorja tveganja. Krvni tlak bi si morali izmeriti najmanj enkrat na leto, pred meritvijo pa bi morali vsaj pet minut sedeti in mirovati.
Naše psihofizično počutje v veliki meri kroji način življenja, manj pa je znano, da smo bolj občutljivi psihično kot fizično. To potrjujejo tudi moje tekaške izkušnje. Vsakokrat, preden sem od izčrpanosti fizično omagal, sem vedno postal najprej živčen, razdražljiv, nespečen, nemiren, poln strahov, siten, otožen, črnogled, obupan, nerazpoložen, agresiven in še drugače moten ali depresiven. Nedvomno izčrpanost, podhranjenost ali kakršno koli pomanjkljivo prehranjevanje najprej prizadenejo možgane. Vse bolj razširjena depresivnost, v današnjem času težava tako odraslih kot mladih, je v veliki meri tudi posledica
 nezdravega  prehranjevanja. To potrjuje ugotovitev, da je za lajšanje in zdravljenje lažjih depresij zelo učinkovita kakovostna hrana, še bolj pa zdrav način življenja z dovolj gibanja. O zdravem prehranjevanju je napisanih kup knjig in skoraj ni časopisa in revije brez daljših ali krajših sestavkov, kaj je v prehrani prav in narobe. Zanimanje za zdravo prehrano tako nenehno narašča in s tem ozaveščenost. O hrani se brez zadržkov pogovarjamo, doma, v službi, na cesti in kjer koli in kadar koli, podobno kot se o vremenu. To ni več prepovedana tema, kot še pred nekaj desetletji, ko so vse, ki so o prehrani na glas razmišljali, imeli – če ne za sitneže pa vsaj za nekoliko preobčutljive ali kapricaste. Seveda, to so bili časi, ko ni bilo pomembno, kaj si dobil na mizo, glavno je bilo, da si bil sit.
Toda poleg denarja je druga težava, ki jo kot razlog
 nezdravega  prehranjevanja navajajo kupci, prav čas oziroma pomanjkanje tega. Pri čedalje hitrejšem tempu življenja ni več časa za kuhinjo naših babic.
Ljubljana, 14. marca (STA) - Svetovni dan pravic potrošnikov, ki ga vsako leto obeležujemo 15. marca, je letos posvečen pravici do zdrave hrane. Z
 nezdravim  prehranjevanjem so namreč povezani štirje od desetih najpogostejših vzrokov smrti - prekomerna teža in debelost, visok krvni pritisk, visok krvni sladkor in visok holesterol. Nezdrava prehrana po navedbah svetovne potrošniške organizacije Consumers International (CI) prispeva k več kot 11 milijonom smrti letno in tako predstavlja eno največjih tveganj za smrt. Samo debelost na svetovni ravni povzroči za 2000 milijard dolarjev stroškov oz. 2,8 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Debelost ima tako na svetovni BDP enak vpliv kot stroški, povezani s kajenjem ali vojnami in terorizmom, piše na spletni strani CI. Nezdrava prehrana ni problem le bogatih držav. S hrano povezane bolezni, kot so rak, bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen, namreč hitro naraščajo tudi v državah v razvoju, kjer je leta 2013 več kot osem milijonov ljudi umrlo pred 16. rojstnim dnevom. "Potrebujemo spremembo v načinu prehranjevanja na svetovni ravni. Vsi potrošniki potrebujejo pravico do zdrave hrane, ne le do hrane," opozarja CI. Ravno zato je pomen zdravega prehranjevanja v ospredju letošnjega svetovnega dneva pravic potrošnikov. Kot so ob tem poudarili v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), je v središču zdravega prehranjevanja posebna pozornost namenjena problematiki čezmerne teže in debelosti otrok. Ta je namreč posledica nezdravih prehranjevalnih navad in življenjskega sloga. Gre za globalno problematiko, Slovenija ni izjema. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je naraščanje telesne teže otrok v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami med najbolj izrazitimi. Slovenija se namreč po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami EU. Na prekomerno težo je lani opozorila tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta je namreč v raziskavi ugotovila, da ima večina ljudi v članicah organizacije prekomerno težo ali je predebela. K naraščanju teže med prebivalci držav OECD je svoje prispevala tudi kriza, zaradi katere ljudje manj namenijo za hrano, revnejši pa so se obrnili k cenejši, visokokalorični hitri prehrani. Medtem ko je bil do leta 1980 v državah OECD predebel manj kot vsak deseti človek, se je delež v naslednjih desetletjih podvojil ali celo potrojil. Danes je predebelih 18 odstotkov ljudi - v Sloveniji 15 odstotkov žensk in 21 odstotkov moških -, prekomerno težkih pa je več kot polovica. Bolje kot pri odraslih so se države doslej odrezale v boju proti prekomerni teži pri otrocih, starih med tri in sedem let. V povprečju je pretežek ali predebel vsak peti otrok, v Grčiji, Italiji, ZDA in tudi Sloveniji pa celo vsak tretji. Pri nas sicer to velja le za fante (delež pretežkih deklet je 23-odstoten), v preostalih treh državah pa za oba spola. S premislekom o zdravi hrani je po mnenju ZPS povezana tudi sprememba zakonodaje in trženje živil z nezdravim prehranskim profilom. Tako na zvezi pričakujejo sprejem nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 ter čimprejšnjo pripravo zakona o obdavčitvi sladkih pijač (ali pa tudi hrane z neustreznim prehranskim profilom) in akcijski program z jasno definiranimi dejavnostmi, cilji, indikatorji in finančnimi viri, ki ga bodo podpirali. Kot je ocenila Tanja Pajk Žontar iz ZPS, je treba hkrati z zakonodajo učinkovito omejiti trženje živil z neustreznim prehranskim profilom, vsaj tistih, ki so namenjena otrokom. Prepoved oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom med programom za otroke in mladostnike sicer podpira 97 odstotkov od 1500 potrošnikov, ki so konec februarja sodelovali v anketi ZPS. Anketa, ki jo je zveza izvedla na svoji spletni strani, je pokazala, da se potrošniki zavedajo težave in so nanjo pozorni. Zato je torej po oceni ZPS treba nadaljevati z ozaveščanjem in izobraževanjem o zdravi prehrani, predvsem pa informacije prenesti do otrok v vrtcih, šolah ter jih naučiti kritičnega pogleda na trženje živil z nezdravim prehranskim profilom. "Glede na to, da je postala debelost globalna težava, je čas, da se tudi proizvajalci začnejo vesti družbeno odgovorno in prenehajo z enostranskim trženjem živil in pijač, televizijske postaje pa prenehajo oglaševati živila z nezdravim prehranskim profilom med otroškimi programi," so še v sporočilu za javnost poudarili v ZPS.
Kronične nenalezljive bolezni, kot so na primer srčno-žilne bolezni, rak, diabetes, duševne motnje, so v veliki meri povezane z življenjskim slogom. Sodobni način življenja – premalo gibanja, stres,
 nezdravo  prehranjevanje, uživanje alkohola, kajenje – povečuje tveganje, da bodo ljudje zboleli za temi boleznimi. Tako ocenjujejo, da ima na primer kar 70 odstotkov odraslih povišan holesterol v krvi in polovica odraslih zvišan krvi tlak, oboje pa prispeva k razvoju srčno-žilnih in drugih bolezni. Odrasli pa so tudi tisti, ki oblikujejo življenjski slog otrok.
Kot pojasnjujejo pri društvu Ozara, ljudje z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju pogosto nimajo dobrega telesnega zdravja, kar se posledično kaže tudi v povečanem tveganju za zgodnjo smrt zaradi pridruženih telesnih bolezni. Tako imajo npr. osebe s shizofrenijo v primerjavi s splošno populacijo več težav z debelostjo, diabetesom, nekaterimi oblikami raka in slabimi zobmi. Najpogostejši razlogi za to so neželeni učinki zdravil ter nezdrav življenjski stil, kamor sodijo nezadostno gibanje,
 nezdravo  prehranjevanje in kajenje. Za uporabnike organizirajo različne prostočasne aktivnosti, katerih cilj je tudi vzpostavitev zdravega odnosa do lastnega telesa. Lani se je aktivnosti udeleževalo 324 uporabnikov. V 8. enotah društva so strokovni delavci organizirali tudi delavnice za izboljšanje življenjskega sloga; 81 uporabnikov je tako redno obiskovalo program, namenjen načrtovanemu zmanjševanju telesne teže, izvajanju vaj pravilnega dihanja in sproščanja ter različnih kulinaričnih delavnic z učenjem priprave zdravega obroka. Nekaterim je tudi uspelo zmanjšati telesno težo, pri številnih uporabnikih pa se je pojavil problem motivacije, zaradi česar jih je bilo treba opominjati na zastavljene cilje. Uporabniki se praviloma za večje fizične podvige niso navduševali, so pa radi telovadili. Ozara izvaja tudi evropski projekt HELPS, katerega namen je izdelati strategijo promocije za ustvarjanje zdravih pogojev bivanja v psihiatričnih institucijah in drugih organiziranih oblikah bivanja za osebe z duševno motnjo ter za izboljšanje telesnega zdravja teh oseb. Še največ prizadevanj je usmerjeno v opuščanje kajenja, nekaj pristopov pa se usmerja na izboljšanje prehranjevalnih navad in gibanja. lo
"Na IVZ zagovarjamo tiste rešitve, ki varujejo zdravje otrok in mladostnikov pred vplivi okolja, ki spodbuja
 nezdravo  prehranjevanje in posledično naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti. Obenem želimo staršem omogočiti vzgojo otrok v skladu s priporočili zdrav prehrane," pojasnjujejo v sporočilu za javnost.
Za lažjo preglednost si vsako stvar zapišite. Izogibajte se prostorov in družbe, ki bi v vas zbujali željo po
 nezdravem  prehranjevanju, držite se predpisanih jedilnikov in ure zaužitja. Dnevno se osredotočajte na svoj cilj, razmišljajte o njem. Bodite strogi do sebe, a ne preveč, saj smo navsezadnje vsi le ljudje, zato bodite pripravljeni, da cilje prilagodite in tako ohranite motivacijo za nadaljnjo uspešno hujšanje.
"Športnik dobro ve, kakšne so posledice
 nezdravega  prehranjevanja in vedno pozna svojo mejo. Za nešportnika je to težje. Če bi se atlet zredil za dvajset kilogramov, ne bi mogel opravljati svojega poklica."