Prikazujem 1-20 od 61 konkordanc.
Še precej več težav imajo z mestnikom in
 orodnikom . Kot da bi se vsi zgledovali po mladem podprvaku nacionalistične stranke, ki mu, samozavestnemu, kakor je, očitno nihče ne upa prišepniti, da besedne zveze à la »v temu primeru« ali »o temu problemu« kratko malo niso pravilne, pa če imaš še toliko briljantine na glavi.
Vertilkalen primerjalni prerez: "Pred leti so učenci morali ločevati 45 vrst zaimkov." V obeh Ahačičevih jih po šest. "Klasifikacijo natanko premislim in nisem ločeval zadev, ki jih nima smisla ločevati." Racionalizacija, ne siromašenje. Jezik, poslušam, se lahko opiše z različnih izhodišč, Adam Bohorič v 16. stoletju denimo ni ločeval mestnika in
 orodnika , "ju je pa dobro opisal, uvrstil ju je pod dajalnik s posebnimi končnicami." Tudi odvisnike lahko delimo do onemoglosti ali pa poenostavimo na še nujno raven razumevanja jezika."
Furija je bila v rimski mitologiji boginja maščevanja. Rečemo pa tudi: bežal je, kot bi ga furije preganjale, ali za žensko: divjala je kakor furija in kot
 orodnik  za moškega: s furijo ne boš pri tem nič opravil ali nekdaj nežna deklica se je spremenila v furijo. Furija rečemo tudi vihravemu, razburljivemu človeku. Samostalnik furija je od 16. stoletja dalje v rabi tudi kot prispodoba za moč in silovitost naravnih sil.
Vodoravno: Kreol, balansa,
 orodnik , žara, NS, dlan, roj, Alain, vamp, VR, donesek, oklepaj, tiara, akt, Kranj, kolo, Kacjan, Noe, Aasen, belvedere, zid, AS, kriminalka, era, Avar, Tito, Janez, Aruba, Okorn, Arnim, raven, apelacija, hermelin, Anand, Lame, Ali, Dido, Kioto, ptička, Te, sitost, čut, osne, Real, Celje, teleprinteristka, maar, kor, peč, Ain. Gesla: Dante, Božanska komedija, Pekel, Vice, Raj.
*Pri
 orodniku  in svojilnem pridevniku moramo biti pozorni tudi na preglas, torej spremembo o v e, kadar je ta za c, j, č, ž, š ali dž: na primer z možem, možev avto. Zato tudi: z Georgeem, Georgeev avto (izg. z Džordžem, Džordžev).
Vodoravno: 1. modrček, 6. japonska borilna veščina, 11. užitna goba, irs, 12. buldožer, 13. naslov, 14. cirkuško prizorišče, 15. plin trikisik, 16. otroška noga, 18. avtomobilska oznaka Romunije, 19. nekdanji brazilski nogometaš, 20. črki, ki oklepata črko s, 22. del vil za nabadanje, 25. ime ameriškega igralca Hackmana, 27. dobro duhovno bitje, 28. težka kovina rumenkaste barve (Nd), 30. italijansko mesto v Laciju, 31. smrekov ali jelkin list, 32. tožilnik ali
 orodnik , 33. manjša jama, kotanja.
Pravilna rešitev 45. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi:
 ORODNIK , DISKETA, RAL, MAT, BELOUŠKA, AKT, STAR, OKUN, ODEV, BILKA, ADOBE, OSTALINA, RK, JAR, BRANJAR, ALARIH, JENA, KOŠANA, EDEN.
- vodoravno: skala, lolek, eleat, vek, Teksas, asistent, Škodlar, Ajar, Mariani, Na, ilo, MASH, vas, HO, montanist, erar, tolar, lira,
 orodnik , Čaven, Jama, Ann, tiara, PL, možatost, kap, oseba, sibila, strel, očnjak.
Mestnika (lokativa) in
 orodnika  (instrumentala) kot samostojnega sklona nista poznali ne latinščina ne grščina (deloma sta poznala oblike za označevanje kraja), zato sta se pojavila šele v delih poznejših slovničarjev (vendar tudi v latinščini). Slovenski mestnik je tako prevod latinskega poimenovanja locativus (locus pomeni 'kraj'), orodnik pa prevod latinskega poimenovanja instrumentalis (instrumentum pomeni 'orodje'). Poimenovanji sta povsem ustrezni, saj z mestnikom opisujemo kraj, kjer se kaj dogaja ali kaj je, z orodnikom pa orodje ali sredstvo, s katerim se kaj dela.
Ablativ je nekaj posebnega in nima ustreznega slovenskega imena. Združuje tri prvotno samostojne sklone: instrumental – orodnik (s kom ali s čim?), lokativ – mestnik (kje?) in pravi ablativ – ločilnik (od kod?). Na naši stopnji znanja ga bomo prevajali kar s slovenskim
 orodnikom .
Za pravokoten pogled na površino se gre potruditi že pri slikanju, vendar s prikazano tehniko postane uporaben vir tudi malo morje fotk na internetu.Nad tla se spravim z orodjem Edit > Free Transform, s katerim ob nežnem ščegetanju ctrljke primem za sleherno oglišče in ga neodvisno od ostalih premaknem, da se robovi čimbolj skladajo s predlogo. Prosti razteg je hudo uporaben nucnik za marsikatero opravilo, takoj ko zaobvladamo različne lastnosti pomožnih tipk ctrl, shift in alt. Znebim se okoliške beline (orodje Crop) in že imam pripravljeno osnovo. Preizkusim ponavljanje s stvaritvijo novega vzorca (s ctrl-A izberem polno sliko in uporabim Edit > Define Pattern) ter nanosom le-tega na platno orenk dimenzij. Sam najraje poženem Edit > Fill, ki mi hitro zapolni trenutno izbrano področje. Če ti je bolj pri srcu packanje z mišakom, boš več veselja užil z
 orodnikom  Pattern Stamp. Kakorkoli, opazim, da zaradi neenakomerne osvetlitve ponavljanje kar skače iz slike. Bliskavica je pri fotkanju najbolj osvetlila sredino slike, kar ustvari moteč efekt. Nič bati, čas je za uporabo dobro skrite finte. Rad bi se znebil prehoda med svetlim in temnim delom ter hkrati ohranil vse podrobnosti. Začnem s podvojitvijo sloja, iz katerega bom izluščil zgolj detajle. Omenjena finta je Filter > Other > High Pass, marsikomu nepoznan čudodelnik. Z drsnikom nastavim, koliko podrobnosti naj učinek ohrani, in heja hoj, znebili smo se motečega prehoda svetlobe. Čaka še podlaga. Tu preprosto poženem gavzijsko zameglitev (eem, Filter > Blur > Gaussian Blur) in zamaknem plast s Filter > Other > Offset (verjetno najbolj uporaben učinek za delo s teksturami, saj z izbiro Wrap Around vidimo, kako se robovi slike med sabo ujemajo), nakar spet bluram. Sloj s podrobnostmi iz normalnega vpliva barv prelevim v Luminosity (spreminja se zgolj svetlost / temnost spodnjih plasti) in uala, talna obloga je končana.
Modeliranje je podobno kiparjenju. Osnovni obliki namreč z odstranjevanjem določimo vse podrobnosti. Z njimi poskrbimo za naraven in razgiban videz sob.Kasneje pri predelavi oblek uporabljam najrazličnejše trike in
 orodnike , ki vam jih nanizam kot spodbudo h kreativnemu razmišljanju: majico sem potemnil v črno in v načinu Screen dodal logotip ljubega mi portala za izdelovalce iger, kavbojke sem potegnil z riti nekega drugega skina, medtem ko sem po telovadne čižme skočil kar na stran njih izdelovalca. Izumljajte, igrajte se, če je rezultat všečen, je vse dovoljeno. Ne pozabite: ne presnemite originala, temveč novonastale umetnine shranite v kopijo imenika Data z ohranjeno strukturo direktorijev.
Vodoravno: Kamnik, oleati, lantan, adend, KI,
 orodnik , etan, delegat, SR, termometer, Adi, nadomestilo, empir, anemik, Inana, SH, Cochran, šiit, rok, Aka, Alenka Godec, ens, tenda, Anita, parkirišče, plinar, ET, spak, umor, Raa, anafrodit, Libeliče, nebo, Arago, IN, Iran.
Navpično: 1. zvrst jamajske glasbe, 2. učno-znanstvena enota univerze, 3. ime slikarke Kobilce, 4. ime igralke Ivanič, 5. redek, negovan gozd, 6. rojstni kraj Francesca Petrarce v italijanski Toskani, 7. rodilnik ali
 orodnik , 8. slavnostni moški suknjič, 9. pivski vzklik, 10. sonarodnjakinja, 11. najvišji vrh Pirenejev (Pico de), 18. oborožene sile, 20. bojazen, 21. opiranje, 22. ime ameriške atletinje Miller, 24. vlitje, 25. ime finskega arhitekta Saarinena, 27. klica, brst, poganjek, 29. zvok, glas, 30. sodnik v grškem mitološkem podzemlju, Ajak.
Na osnovi glasovnih ujemanj (f v germanščini ustreza p-ju v drugih jezikih zaradi skupine glasovnih sprememb, ki so znane kot Grimmov zakon) so zgodovinski jezikoslovci rekonstruirali praindoevropsko obliko *penkwe (‘pet’). S to metodo je mogoče rekonstruirati značilnosti obrazilnega sistema praindoevropskega jezika in celo nekatere skladenjske značilnosti. Razvit sistem sklonov v starih klasičnih jezikih (in konservativnih indoevropskih jezikih, kot je litovščina) kaže, da je indoevropščina imela približno osem sklonov za samostalnike: imenovalnik, zvalnik, tožilnik, dajalnik, rodilnik,
 orodnik , ablativ in mestnik. Za indoevropsko družino najdemo vmesne oblike med prajezikom in sodobnimi jeziki v klasičnih sanskrtskih, grških in latinskih besedilih, za večino drugih jezikovnih družin pa takih dokazov nimamo, zato rekonstrukcija zahteva toliko več detektivskega dela.
Ena od razlik med slovenščino in angleščino je namreč tudi ta, da ima slovenščina šest sklonov, o čemer se angleščini kaj malo sanja, in da je enemu od slovenskih sklonov kakor nalašč ime
 orodnik , s tujko instrumental.
Osebni samostalniški zaimki, kot pove že ime, izražajo osebo, ki jo izražajo v različnih številih in spolih, npr. on (3. oseba ednine, moški spol) ali nama (1. oseba dvojine, spola pa brez sobesedila ni mogoče določiti); lahko pa jim določimo tudi sklon (on - imenovalnik ali nami -
 orodnik ). Neosebni pridevniški zaimki, tudi samostalniški, recimo vsak oz. vsakdo, pa glagolske osebe ne izražajo, saj so neosebni ‒ čeprav dejansko izražajo neko t. i. splošno tretjo osebo ednine, se pa nedvomno sklanjajo, pri čemer pogosto prihaja do neustreznih oblik.
Vodoravno: skisanost, nadomestek, Otokar, Ero, VA,
 orodnik , fot, des, Tad, tabela, JH, Sylvie, Anit, Sloane, volkodlak, RA, rahlost, oval, dietetik, Tonle Sap, Turina, palčka, NY, ovira, tnalica, Boyd, rjavka, salut, RK, Atri, Pirnat, Iri, Andy Roddick, Modrej, Čop, kvatre, optika.
Slovenščina ga brez težav obvladuje. Malo bolj zapleteno je pri imenih, ki se končujejo na nemi soglasnik. Tako se pri imenih kakor Manet zatakne pri
 orodniku  ednine. Novi pravopis daje prednost zapisu končnice po izgovarjavi, zapišemo z Manetem in z Manetom, izgovorimo pa samo z Manejem.
Če se predlog za izražanje krajevnega razmerja lahko veže z dvema sklonoma, se na vprašanje kam? veže s tožilnikom, na vprašanje kje? pa z mestnikom ali
 orodnikom .