Prikazujem 1-20 od 1.281 konkordanc.
Naši viri opozarjajo na spremembe v reakcijah slovenske politike od obdobja, ko smo se vključevali v schengen in smo bili ena najbolj
 proaktivnih  članic ter si priborili njegovo širitev, kar ni bilo lahko, ker novo obljubljeni informacijski sistem ni deloval, schengna pa niso želeli širiti na podlagi starega, obstoječega sistema. In kljub temu, da so bile nekatere države proti širitvi, smo se organizirali s Portugalci in organizirali akcijo, ki je prispevala k širitvi. "Bili smo proaktivni in strateški. Danes nam grozi, da ko se bo schengen ponovno vzpostavil, ne bomo več v njem. Popolna sramota in katastrofa," še sporočajo Slovenci iz Bruslja.
Vsem kupcem, ki smo jih razdelili v skupine glede na njihove skupne značilnosti, se ne bomo, niti se ne moremo posvečati v isti meri. Po marketinškem guruju Phillipu Kotlerju delimo povezave s strankami na pet stopenj . Pri osnovni povezavi kupec ne vzpostavi ponovnega stika s kupcem, medtem ko pri odzivni povezavi spodbudi kupca h ponovnem obisku ali telefonskemu klicu, če bi ta imel kakšno vprašanje ali pritožbo. Zanesljiva povezava je tista, kjer kupca pokliče prodajalec, z vprašanji o zadovoljitvi kupčevih pričakovanj, zabeleži pa si tudi morebitne kupčeve predloge za izboljšanje izdelka ali storitve.
 Proaktivna  povezava pa odnos med kupcem in prodajalcem podaljša na daljši rok, partnerska povezava med kupcem in prodajalcem pa poteka bolj ali manj nenehno, kjer oba sodelujeta v iskanju tako imenovanih rešitev win-win, kjer imata koristi oba.
Ljubljana, 15. februarja (STA) - Vodilni evropski strokovnjaki s področja jezikovnih tehnologij so pripravili novo študijo z naslovom Strateški raziskovalni načrt za večjezično Evropo 2020. V njej poudarjajo, da je usmerjeno investiranje v jezikovne tehnologije ključ za odpravo jezikovnih pregrad v Evropi, obenem pa to prinese tudi precejšnje ekonomske koristi. Omenjeni načrt je pomemben predvsem zaradi tega, ker bo verjetno predstavljal osnovo za evropske in potem tudi nacionalne razpise pri odločanju, katere raziskovalne tematike se bodo financirale, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Marko Grobelnik iz Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan (IJS). Osnovni izziv sicer tiči v tem, da izjemna jezikovna raznolikost po eni strani v marsičem določa kulturno dediščino evropske celine, toda po drugi strani hkrati predstavlja tudi oviro za trgovanje in za nadaljnjo evropsko integracijo, opozarjajo avtorji študije, ki je nastala v v okviru evropskega projekta META-NET in pri kateri so aktivno sodelovali tudi strokovnjaki z IJS. Kljub velikim stroškom, ki se jih v Evropi namenja prevajanju, je tako trenutno le neznaten delček dragocenih informacij na voljo v vseh evropskih jezikih, Evropejci pa nimajo možnosti, da bi o ključnih vprašanjih razpravljali preko jezikovnih meja. Istočasno bo vrsta naprednih storitev jezikovnim skupnostim, katerih jeziki ne bodo primerno obdelani, nedosegljiva v domačem jeziku. Strateški raziskovalni načrt za večjezično Evropo 2020 v tem okviru poudarja, kako usmerjeno investiranje v jezikovne tehnologije lahko na račun raznolikosti jezikov v Evropi prinese precejšnje ekonomske koristi, ki daleč presegajo stroške. Evropska skupnost strokovnjakov za jezikovne tehnologije namreč že ima izjemna znanja na področju večjezičnih tehnologij, tako v akademskem kot v industrijskem okolju, in je zmožna prevzeti vodilno vlogo v naslednji informacijsko-komunikacijski revoluciji, ki na smiseln način vključuje človeški jezik, znanje in človeško emotivnost. Programsko opremo, ki bo udejanjila to vizijo, bo treba zagotoviti za različne jezike, storitve in izdelke, kar predstavlja ogromen trg. Jezikovne tehnologije omogočajo dostop do digitaliziranega človeškega znanja, ki je zbrano na spletu, dnevni tok tekstovnih podatkov pa bo mogoče preiskovati tudi glede na pomen besed ter analizirati in uporabljati v številnih novih aplikacijah. Strateški raziskovalni načrt tako vsebuje vseevropski raziskovalni program, v katerem strokovnjaki predlagajo tri prednostne teme, na katere bi se pri akademskih in industrijskih raziskovalnih in razvojnih naporih morali osredotočiti. To so čezjezični oblak, družbena inteligenca in e-vključenost ter socialno osveščeni interaktivni asistenti, je pojasnil Simon Krek iz Laboratorija za umetno inteligenco na IJS. S čezjezičnim oblakom naj bi zagotovili splošne in specializirane prevodne storitve za vse evropske državljane, podjetja in organizacije. Vanje bodo vključene tehnologije kvalitetnega, natančnega in zanesljivega strojnega prevajanja za pisni in govorjeni jezik, pomoč prevajalcev in tolmačev pa bo zagotovljena pri nalogah, ki jih stroji ne bodo zmogli. Pri družbeni inteligenci in e-vključenosti gre za razvoj virov in orodij, namenjenih podpori razumevanju in dialogu znotraj in med skupnostmi državljanov, kupcev, strank in potrošnikov, s čimer se bo omogočilo sodelovanje ter vzpostavilo bolj učinkovite procese priprave, izbora in vrednotenja skupinskih odločitev. Pri socialno osveščenih interaktivnih asistentih pa gre za razvoj vseprisotnih učljivih in prilagodljivih digitalnih asistentov, ki zagotavljajo
 proaktivno  in interaktivno podporo, ki se preko govorne komunikacije prilagaja specifičnim situacijam, prostorom in ciljem uporabnika. Mreža META-NET se pri tem zavzema za vzpostavitev in razvoj Evropske storitvene jezikovnotehnološke platforme, ki bo uporabnikom in potrošnikom zagotovila brezhiben dostop do jezikovnih tehnologij. Visoko finančno breme na prebivalca pri manjših jezikovnih skupnostih, prenosljivost tehnologij med jeziki, pomanjkanje medsebojne združljivosti virov, orodij in servisov, ter dejstvo, da jezikovne meje pogosto ne sovpadajo s političnimi, namreč narekujejo, da odziv ne more ostati na ravni posamezne države. Slovenija pa mora pred tem poskrbeti še za vzpostavitev vseh potrebnih jezikovnih virov in tehnologij za slovenski jezik. Marsikaj sicer že obstaja, a bi za nujno potreben skok naprej na tem področju morala narediti nekaj konkretnih korakov, je pojasnil Krek. Tako bi morala sprejeti nacionalni program za jezikovno politiko - ta se trenutno nahaja v medresorskem usklajevanju - in zatem še operativni podprogram za jezikovno opremljenost. Na podlagi tega dolgoročnega načrta bi nato vzpostavili specializirani znanstveni raziskovalni program za slovenske jezikovne vire in tehnologije. Rezultate teh raziskovalnih naporov bi nato na enem mestu zbiral t.i. distribucijski in vzdrževalni center, ki bi zbrane vire po vzoru že delujočih podobnih centrov v drugih državah dal na voljo za uporabo tudi raziskovalcem iz drugih držav. META-NET je mreža odličnosti, ki jo sestavlja 60 raziskovalnih centrov iz 33 držav. Vanjo je vključenih več evropskih raziskovalnih projektov, posveča se gradnji tehnoloških temeljev večjezične evropske informacijske družbe.
Volivci so to znali oceniti in LDS je - tudi po zaslugi katastrofalne politike takratne kratke Bajukove vladavine - premočno zmagala. In to je bil, paradoksalno, tudi konec LDS. Pijanost oblasti zaradi premočne zmage je na površje prinesla vso široko paleto plenilske oblastne logike, sicer manj grobe, kot smo je deležni od sedanje Janševe vlade. Aroganca, klientelizem, nepotizem, korupcija so oznake, s katerimi lahko opišemo LDS v njenem zadnjem oblastnem mandatu. In seveda, ni bilo več duha o nekdanji izvorni vrednostni usmeritvi ali spoštovanju programskih obljub iz predvolilnega programa. Nasprotno, LDS se je namesto
 proaktivne  politike samo še zapletala v dnevne dogodke in se populistično pomikala vse bolj levo od sredine.
Maribor, 21. marca (STA) - Strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Darja Arko je potem, ko jo je podprl strokovni svet bolnišnice, danes umaknila svoj ponujeni odstop. Kot je na današnji seji povedala članom sveta zavoda, ima UKC Maribor že tako ali tako ogromno težav, zato ga ne želi dodatno obremenjevati z iskanjem novega strokovnega direktorja. "Pripravljena sem to funkcijo še naprej opravljati, če boste tako želeli," je dejala. "Zavedam se, da imamo trenutno vsi ogromno dela, nenazadnje smo v fazi iskanja novega generalnega direktorja, zato ne želim obremenjevati kliničnega centra še z iskanjem strokovnega direktorja," je dodala. Svet zavoda o njenem ponujenem odstopu na prejšnji seji ni glasoval, saj je želel najprej mnenje strokovnega sveta in mnenje vršilca dolžnosti direktorja UKC Maribor. Prvi je ocenil, da ni nobenih razlogov za njen odstop, v. d. direktorja Janez Lavre pa je navedel, da "se strinja" z njenim odstopom. Ko so se člani sveta zavoda na današnji seji seznanili z mnenjema, so bili razočarani, saj so si želeli bolj vsebinskega mnenja, še posebej od Lavreta. Hkrati so izrazili zaskrbljenost nad očitno hladnim odnosom med strokovno direktorico in v. d. direktorjem. "Ne želim, da se razume, da ne podpiram direktorice. Nad njenim odstopom sem bil presenečen in pričakoval bi, da bi se o tem najprej pogovorila z mano," je članom sveta zavoda povedal Lavre. Arkova pa mu je odvrnila, da je pobudo za pogovor pričakovala od njega. Ker se je zdel položaj brezizhoden, so se člani sveta zavoda posvetovali za zaprtimi vrati. Po posvetu so strokovno direktorico vprašali, če je ponujeni odstop še veljaven. "Prejšnjič sem ponudila odstop in ga niste sprejeli. Zdaj pa sem ga umaknila," je odgovorila. Svetu zavoda tako ni preostalo drugega, kot da z dvigom rok potrdi, da se je seznanil z umikom ponujenega odstopa strokovne direktorice. Obenem je v sklep zapisal, da izraža veliko zaskrbljenost nad odnosom med v. d. direktorjem in strokovno direktorico ter ju poziva k
 proaktivnemu  sodelovanju in delovanju v dobro UKC Maribor. Arkova je na položaju strokovne direktorice od leta 2010, prihodnje leto pa bi se ji iztekel drugi mandat. Lavre je bil za vršilca dolžnosti direktorja imenovan lani poleti, potem ko je odstopil dolgoletni direktor Gregor Pivec, in je zaenkrat na tem položaju eno leto. Na današnji seji se bo svet zavoda seznanil z vsebino razpisa za novega direktorja, na katerega se bo najverjetneje prijavil tudi Lavre. Ta je namreč že lani povedal, da ga zanima tudi dolgoročno vodenje UKC Maribor.
Zdravniki so ocenili, da ima Angelina Jolie 87-odstotno možnost, da zboli za rakom na dojkah in 50-odstotno možnost, da zboli za rakom na jajčnikih, zato se je odločila, da bo "
 proaktivna  in bo kar se da zmanjšala možnosti, da zboli," je zapisala v zapisu z naslovom My Medical Choice. Posege, s katerimi je začela februarja, zaključila pa aprila, so izvedli v bolnišnici v New Yorku. Razlog več za tako odločitev je bila osebna izkušnja, saj se je z rakom borila tudi njena mama, ki je bitko izgubila v 56. letu starosti.
Vemo že, da izpostavljanje ultravijoličnim žarkom, nezdrava prehrana, kajenje, stres in alkohol povzročijo prehitro staranje kože. Težje se bojujemo proti naravnemu procesu staranja. Prožna in hkrati trdna zgradba opornega tkiva kože se počasi ruši, ki zato začne izgubljati svojo prožnost in čvrstost. Notranji pritisk v koži se zmanjša, zaradi česar se na površini ugreza in nastanejo gube. V laboratorijih Vichy so tudi zato ponudili rešitev,
 proaktivno  nego za obnavljanje vlaken. Vsebuje patentirani aktivni kompleks fibrociklamid, ki naj bi pospešil tvorbo kolagena in elastina v koži, ščitil elastična vlakna pred encimsko razgradnjo ter pospešil tvorbo glikozaminoglikanov, derivatov polisaharida, ki zapolnjujejo medcelične prostore in zadržujejo vodo v koži. In rezultat? Dermatološko nadzorovana klinična študija je po 12 tednih uporabe pokazala 43-odstotno izboljšanje kliničnega indeksa staranja (enoten prikaz vseh vidnih znakov staranja izražen z eno samo vrednostjo).
Celje, 09. marca (STA) - Kadilcem v Sloveniji, katerih delež se v zadnjih letih zmanjšuje, je na voljo več programov odvajanja kajenja. Metode, ki so se izkazale za učinkovite pri opuščanju kajenja, tako vključujejo nasvete zdravstvenih delavcev, beleženje in spremljanje kadilskega statusa, zdravila in svetovalni telefon, so STA povedali na inštitutu za varovanje zdravja. Na inštitutu navajajo, da se lahko kadilci vključijo tudi v individualno ali skupinsko svetovanje za opuščanje kajenja, ki je implementirano v zdravstveni sistem, na voljo so tudi spletni računalniški programi za pomoč pri opuščanju kajenja in kampanje, ki so namensko usmerjene v ozaveščanje in informiranje o obstoječih možnostih opuščanja kajenja. "Več ko se naštetih metod kombinira med seboj, večja je verjetnost uspeha opustitve kajenja in vzdrževanja abstinence," ocenjujejo na inštitutu, kjer so znova opozorili, da je kajenje zdravju škodljivo, saj povzroča številne bolezni in tudi prezgodnje smrti. Po podatkih inštituta skoraj petino vseh smrti pri prebivalcih Slovenije, starih 30 let ali več let, pripisujemo rabi tobaka, to je okoli 3500 smrti vsako leto. Stroka je tudi ocenila, da vsaka cigareta skrajša življenje za 7,5 minute, pri 20 cigaretah to znese 150 minut, pri mesecu tri dni, 36 dni na leto, če kadite 40 let, pa je to 3,9 leta. Skupinsko svetovanje za pomoč pri opuščanju kajenja se kot ne-medikamentozni ukrep v Sloveniji izvaja v okviru Nacionalnega programa primarne preventive srčno žilnih bolezni od leta 2000, individualno svetovanje pa od leta 2002. Udeležba v programih, ki se izvajajo v zdravstveno vzgojnih centrih zdravstvenih domov, je brezplačna. V obdobju od leta 2002 do leta 2011 se je skupinskega svetovanja udeležilo 5580 kadilcev, individualnega svetovanja pa 4562 kadilcev. Uspešnost opustitve kajenja je bila ob koncu skupinskega svetovanja od 30- do 40-odstotna. Svetovalni telefon Pomoč pri opuščanju kajenja deluje v Sloveniji od leta 2006. Od leta 2008 je po slovenski zakonodaji objava številke svetovalnega telefona (080 27 77) na embalaži tobačnih izdelkov obvezna. Letno pokliče na telefon 2500 do 3000 ljudi, telefon pa omogoča reaktivno in proaktivno svetovanje. Reaktivno svetovanje se izvaja med uradnimi urami delovanja telefona, to je ob delovnikih med 17. in 20. uro.
 Proaktivno  svetovanje pa se izvaja v obliki podpornih klicev izven uradnega delovnika svetovalnega telefona v dogovoru s kadilcem, ki je motiviran opustiti kajenje v kratkem, ali z abstinentom, ki potrebuje podporo pri vzdrževanju abstinence. Proaktivno svetovanje se na svetovalnem telefonu izvaja od leta 2010. V proaktivno svetovanje je bilo v letu 2011 napoteno 20 kadilcev. Kajenje je na ta način opustilo pet oseb. Klinične študije so pokazale, da je verjetnost uspešne opustitve kajenja večja ob uporabi zdravil za opuščanje kajenja, kot so nikotinska nadomestna terapija, bupropion in varenicline. Zdravila lahko zmanjšajo resnost simptomov odtegnitvenega sindroma in nezadržno željo po kajenju, s čimer se soočajo številni kadilci, ki opuščajo kajenje. Čeprav zdravila delujejo na različne načine, vplivajo na področja v možganih, ki so vpletena v odvisnost, ki jo povzroča nikotin iz tobačnih izdelkov. Raziskave so pokazale, da imajo kadilci, ki so prenehali kaditi z uporabo zdravil, približno dvakrat večjo verjetnost vztrajanja v abstinenci v naslednjih 12 mesecih v primerjavi s kadilci, ki za opuščanje kajenja niso uporabili nobene pomoči. Bolj kot se kombinira različnih oblik pomoči za opuščanje kajenja, večja je verjetnost uspešne opustitve kajenja in vzdrževanja abstinence, ugotavljajo na omenjenem inštitutu. Vsekakor pa stroka priporoča kombinacijo svetovanja zdravstvenih delavcev v obliki skupin ali individualnega svetovanja in uporabe zdravil. Katera metoda je bolj sprejemljiva za posameznega kadilca, mora posameznik presoditi sam oziroma se odločati glede na svoje predhodne izkušnje s posamezno metodo. V pomoč pri odločitvi so mu lahko zdravstveni delavci in svetovalni telefon. Po Sloveniji trenutno poteka več brezplačnih delavnic odvajanja kajenja, med drugim v Zdravstvenih domovih Celje, Gornja Radgona, Lucija, v vseh zdravstvenih domovih na Koroškem pa so na voljo delavnice Da, opuščam kajenje v okviru programa Cindi Slovenija.
Škoti so v primerjavi s Slovenci bolj odprti, pozitivni in
 proaktivni , saj se bistveno manj pritožujejo in stvari raje vzamejo v svoje roke, kar pomeni, da so protesti skoraj na dnevni ravni.
Vinski sektor je še posebno občutljiv na razmere na trgu. Spremenjene poslovne razmere zahtevajo uvajanje novih strategij trženja vin in ustrezno promocijo. V prihodnje bo potrebno
 proaktivno  ravnanje z večjim sodelovanjem ponudnikov različnih produktov in storitev. Prodaja vin je komunikacijskih projekt, ki temelji na kakovosti, slovesu, novih slogih vin, na dizajnu in promociji države Slovenije kot »moje vinske dežele«.
Slovenija ima vse, kar potrebuje za zelo svetlo prihodnost. Glavni problem, ki ga vidim, je beg možganov. Dežela utrpi velikansko škodo, ker najbolj
 proaktivni  mladi ljudje bežijo ven, saj zanje ni pravih služb. V tujino pa se najboljši in najpametnejši selijo tudi zato, ker so doma deležni splošnega vzorca pasivne agresivnosti do ljudi, ki težijo k odličnosti. Če vaši vladi uspe najti način, kako najpametnejše Slovence zadržati doma, bo vaša prihodnost še toliko lepša.
Kriza vodenja v tožilstvu je že stara stvar. Gibala se je premosorazmerno z upadanjem pomena tožilstva v pravosodnem sistemu, ko je v družbi z demokratizacijo naraščal pomen sodišč. Nastal je torej vakuum. Tožilstva so se morala umikati (kar je čisto prav) s svoje
 proaktivne  vloge v preteklosti na položaj, ki jim ga daje sedanja zakonodaja. Pri tem so naredila veliko napako - umaknila so se preveč, in sicer za zadnji okop. In tako je prišlo pravzaprav do tega, da se je ta kriza, ki traja dalje, v zadnjih osmih letih le še poglobila. Zakaj? Zaradi cele vrste razlogov, od političnih v družbi, če skočim od te skrajnosti, do tega, kdo je postal v konkretnem primeru, v tistem zelo kritičnem trenutku, takrat še republiški javni tožilec. Z reorganizacijo je bila dana možnost, da bi se tožilstvo preoblikovalo v vsebinsko, strokovno močno, aktivno in ambiciozno organizacijo, zagledano v probleme sedanjega časa, ne pa v preteklost: ne v modele reagiranja iz preteklosti, pa tudi ne v zadeve, ki spadajo vendarle v preteklost. In zato nam uhaja sedanja situacija. Zato pravite, saj imamo tak in tak kriminal.
Novi clio, ki že na prvi pogled deluje precej všečno, je s 3,98 metra skupne dolžine tako kot doslej na voljo v različicah s tremi in petimi vrati, med pridobitvami je poleg prostornejše potniške kabine tudi večji, zdaj 288-litrski prtljažnik. Motorna paleta je pestra, začenši z 1,2-litrskim bencinskim motorjem (55 kW/75 KM), ki ju sledita še 1,4-litrski (72 kW/98 KM) in 1,6-litrski (82 kW/111 KM). Družbo jim bodo delali še trije sodobni 1,5-litrski turbodizelski pogonski stroji (50 kW/68 KM, 63 kW/86 KM in 78 kW/106 KM), poleg ročnih pa tudi
 proaktivni  samodejni menjalnik. Cene novega clia z najšibkejšim motorjem in osnovnim, varnostno precej dobro založenim paketom opreme se začenjajo pri 2,11 milijona tolarjev.
Minuli četrtek je potekal seminar na temo aktivne vloge prodajalca v trgovini, ki ga bomo zaradi velikega zanimanja ponovili še 14. februarja 2009. Na njem so udeleženci spregovorili o spreminjanju vedenja potrošnikov, kako vzpostaviti stik s stranko, kako pomembna sta osebna urejenost in vedenje, ki ga stranke opazijo. Seznanili so se z različnimi tipi kupcev, načini za učinkovito komuniciranje s stranko, kjer je pomembno, da stranko dobro poslušamo in jo skušamo razumeti ter prepoznamo govorico njenega telesa, in kako voditi
 proaktivni  prodajni pogovor.
Ljubljana, 08. maja (STA) - Medtem ko mnogo kazalcev kaže na naš upad na različnih področjih, smo s pomočjo vseh, ki delujejo v šolstvu, še vedno zelo visoko na evropski lestvici, je današnjem na srečanju v organizaciji centra CEED Slovenija poudarila predsednica vlade Alenka Bratušek. Prihodnost Slovenije po njenih besedah leži na mladih, ki znajo izkoristiti priložnosti. Bratuškova je na današnjem srečanju uvodoma dejala, da mora v družbi ponovno v ospredje stopiti fraza, da na mladih svet stoji. "Mladi, ki so pogumni, podjetni in kreativni, se lahko kosajo z vsemi vrstniki po svetu," je poudarila. "Zgolj znanje za uspeh in prihodnost posameznikov in družbe žal ni več dovolj. Tudi za uspešno zaposlitev mladih nista dovolj le znanje in pridnost," je dejala. Po njenem mnenju zato Slovenija potrebuje novo generacijo, ki bo ustvarjalna, kreativna in bo znala povezovati znanje. Potrebujemo tudi samozavestne posameznike, ki znajo razmišljati in znajo biti
 proaktivni . Predsednica vlade je izpostavila, da prihodnost Slovenije leži na skupni sposobnosti kreiranja odprtih posameznikov s socialnimi veščinami povezovanja in komunikacije, ki znajo izkoristiti priložnosti ter si upajo tvegati in prevzemajo odgovornost za svoja dejanja. Poleg tega sta po njenih besedah pomembna tudi vztrajnost in sposobnost učenja iz lastnih neuspehov. "Temu se reče podjetnost," je poudarila. Pri tem ima po njenem mnenju ključno vlogo tudi šolstvo. "Izobraževalni sistem mora mladim pomagati, da pridobijo na socialnih veščinah, se odprejo okolju in se povezujejo z realnim svetom," je poudarila. Prepričana je, da bi šola mladim morala omogočiti, da odrastejo v neodvisne posameznike, ki bodo lahko poskrbeli za svojo prihodnost in se uspešno soočili z novim svetom. Za to pa bo po mnenju predsednice vlade treba spremeniti tudi šolstvo. "Šole se morajo odpreti in vpeti v lokalno in mednarodno okolje," je poudarila. Ob tem je dodala, da se sama od nastopa funkcije predsednice vlade bori le za eno stvar, to je, da "bi optimistično zgrabili za vse, kar nam bo polepšalo življenje". Današnje srečanje z naslovom Pogumni, Kreativni, Podjetni poteka v okviru projekta CENTRES, v katerem sodeluje osem evropskih držav. Vodilni partner mednarodnega projekta je British Council, v Sloveniji pa Podjetniški center CEED Slovenija. Projekt je bil v tekočem šolskem letu pilotno izveden na treh slovenskih srednjih šolah, v njem pa je sodelovalo 30 slovenskih podjetnikov.
Drugi proces, ki poteka v okviru nove ekonomije, pa je proces vse intenzivnejšega in celovitejšega vlaganja v znanje ter v informacijske in komunikacijske tehnologije z vse bolj načrtno
 proaktivno  razvojno politiko države in regij.
Ljubljana, 29. junija (STA) - STA povzema javne objave nekaterih podjetij in druge informacije iz poslovnega okolja. Družba Hisense Luxembourg Home Appliance Holding je v četrtek Gorenje obvestila, da so delež glasovalnih pravic v velenjskem proizvajalcu bele tehnike povečali na 95,42 odstotka ali 23.304.885 delnic. Na podlagi Hisensejeve prevzemne ponudbe za odkup Gorenjevih delnic, ki je trajala od 29. maja do 26. junija, bo Hisense namreč pridobil 62,46 odstotka vseh izdanih delnic Gorenja, je družba objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Zavarovalnica Sava je začela javno prodajo svoje osrednje poslovne stavbe v Cankarjevi 3 v Mariboru. Skoraj 1430 kvadratnih metrov veliko parcelo in leta 1980 zgrajeno stavbo z 8400 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v devetih nadstropjih zavarovalnica prodaja po ceni 5,5 milijona evrov, kar je 1,5 milijona evrov več, kot je bila stavbo menda pripravljena prodati občini, ki je vanjo želela preseliti Knjižnico Rotovž, poroča Večer. Dars je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil trajnostno poročilo za leto 2017, ki ga prvič predstavljajo kot samostojen dokument. Po navedbah Darsa daje vpogled v njihovo prizadevanje za uveljavitev trajnostnih ciljev na vseh področjih delovanja družbe. "Pridružujemo se svetovnemu zavedanju in
 proaktivnemu  delovanju za ohranitev našega planeta," so navedli v trajnostnem poročilu. Ljubljanska borza je sporočila, da bo v ponedeljek po sklepu skupščine družbe Inles v ponedeljek delnice te družbe umaknila z organiziranega trga.
Portorož – Ena izmed tem 13. dnevov javnega prava in javnega menedžmenta so bile novosti na področju urejanja prostora in nepremičnin. V ospredju so bile spremembe v prostorskem načrtovanju, uveljavljene s posebnim zakonom pred poldrugim mesecem. Da je razprava o njih, čeprav »izvršenem dejstvu«, še potrebna, so pokazali nasprotujoči si pogledi referentov: začutiti je bilo vse, od
 proaktivne  interpretacije zakona, pomislekov glede posameznih (prehodnih) rešitev, utemeljevanja omenjenih sprememb, ki naj bi preprečile okoriščanje posameznih interesnih skupin, vse do obrambe lastninske pravice, ob katero trči prostorsko načrtovanje, in neugodnih praktičnih izkušenj delavcev v upravnih enotah ...
Maja Taradi je bodoča diplomantka laboratorijske zobne protetike in študentka ustne higiene. "Temelj mojega
 proaktivnega  delovanja so moje osebne in poslovne vrednote, ki me vodijo v razvoj in uresničitev cilja postati najboljša različica sebe." Večino časa posveča osebnemu razvoju, študiju in delu v domačem okolju. Največ ji pomenijo zdravi odnosi, ki temeljijo na iskrenosti in zaupanju, v poslovnem življenju pa pričakuje od sebe in drugih kakovost, samoiniciativnost, ustvarjalnost in pristnost. "Menim, da so to vodila za kakovostnejše življenje in poslovne dosežke ter priložnosti, v katerih bom lahko izkoristila svoje potenciale. V življenju vedno puščam odprto pot novim izzivom in poslovnim priložnostim. V prihodnosti želim razširiti naše podjetje in nadgrajevati svojo kariero." Poleg zdravja, pravi, je največje bogastvo zdrav družinski odnos, dobrodelnost je način njenega življenja. "Moj namen je delovati v skupno dobro, na ljudeh pustiti čim več pozitivnih vtisov in ustvarjati srečne spomine, ne glede na uvrstitev na tekmovanju. Ljudi želim še bolj spodbuditi in spomniti, da že danes lahko naredijo nekaj za boljši jutri in da ima prav vsak posameznik pomembno vlogo za ustvarjanje boljše prihodnosti za vse nas. Včasih lahko z malimi stvarmi naredimo velik korak." Želi si, da bi vsi otroci imeli možnost sproščene igre brez skrbi o preživetju, da bi starši lahkotno poskrbeli za kakovostno otroštvo svojih otrok, da bi državni sistem deloval v dobro človeka in da bi družba postala bolj povezana, kajti v sodelovanju je moč.
Ljubljana, 27. maja (STA) - Za razvoj podjetništva v Sloveniji je treba po mnenju udeležencev okrogle mize o pomenu šolske izobrazbe za razvoj podjetništva spremeniti tudi splošno miselnost in spodbujati podjetništvo. Ob tem je bilo slišati očitke o podcenjevanju mladih kot skupine in zanemarjanju njihovih težav ter tudi nasvete mladim, naj bodo inovativni in vztrajni. Na okrogli mizi o pomenu šolske izobrazbe za razvoj podjetništva v sklopu konference Planet Oven 2014, ki jo pod medijskim pokroviteljstvom STA pripravlja družba Oven, je bilo poleg pozivov za spodbujanje podjetništva pri nas slišati tudi kritiko izobraževalnega sistema v Sloveniji. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je opozoril, da je sicer treba spoštovati avtonomijo šol in univerz, a morajo izobraževalne ustanove hkrati spremljati, kaj se dogaja na trgu dela. Prilagajanje izobraževalnega sistema trgu dela pa ne sme potekati nepremišljeno in čez noč, je dodal. Avtorica knjige Česar nas niso naučili v šolah Petra Škarja je kritična predvsem do splošnega mnenja, da je šolska izobrazba vse. Rešitev vidi v tem, da se mladi bolj usmerjajo vase in delajo na tem, da bodo zaposljivi. Zato jih poziva, naj bodo iznajdljivi in inovativni ter naj ne krivijo države za sistem, kakršen je. Po besedah predsednice Sindikata Mladi plus Sanja Leban Trojar je trenutno v Sloveniji 30.000 registriranih brezposelnih mladih, a večina mladih brez dela sploh ni registrirana na zavodu za zaposlovanje. Zaposlitev ni, ob tem pa mlade večinoma čakajo prekerne oblike dela. "Idejo spodbujanja podjetništva podpiram, a za kakšno ceno?," se je vprašala Trojarjeva. Kot je opozorila, mladi niso vsi podjetniki, vseeno pa nenehno poslušajo, da so sami krivi in nesposobni, ker še nimajo svojega podjetja. "To vsekakor vpliva na njihovo samozavest," je poudarila. Študent strojništva Jure Aleksejev v Sloveniji opaža podcenjevanje mladih kot skupine in zanemarjanje težav in potreb mladih. "Smo največja in zadnja manjšina v družbi, o mladih je dovoljeno reči vse," je dejal. Ministrstvo za delo je sicer za zaposlovanje mladih oblikovalo številne ukrepe, kot so jamstva za mlade in aktivne politike zaposlovanja. Na račun teh ukrepov je bilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta zaposlenih že 10.000 mladih, je poudaril Levanič. Direktor podjetja Oven Elektro Maribor Miroslav Prešern pravi, da sta spričevalo oziroma diploma seveda nek dokaz o usposobljenosti, vendar kot delodajalec od študentov pričakuje tudi zagnanost, ustvarjalnost in vztrajnost. Prešern mladim, ki se podajajo v podjetništvo, svetuje vztrajnost in upoštevanje primerov dobrih praks. Prav tako mlade poziva, naj težijo k enostavnim rešitvam. Po mnenju generalnega sekretarja Slovenskega foruma socialnega podjetništva Tadeja Slapnika so mladi gonilo razvijajočega se sektorja socialnega podjetništva. Kot pojasnjuje, so namreč mladi prepuščeni sami sebi, zato iščejo rešitve in so
 proaktivni . Niso pa, kot pravi, vsi mladi, ki se podajajo v socialno podjetništvo, bodoči menedžerji v podjetju. Slapnik obenem opozarja tudi, da je pri vsakem podjetništvu potrebna investicija, a v Sloveniji na ravni države še nimamo razvitega nobenega mehanizma, preko katerega bi mladi dostopali do zagonskih sredstev. Levanič je ob tem dodal, da se družbeno odgovorni kapital v Sloveniji ne pojavlja le v obliki socialnega podjetništva. Tudi druga podjetja so se začela zavedati, da je vlaganje v človeški kapital in vračanje denarja v podjetje nujno za njegovo nadgradnjo. Sicer pa je državni sekretar priznal, da državo čaka še veliko dela pri ureditvi podpornega okolja, davčne politike, obremenitve dela in podobnem. A je hkrati opozoril, da je premalo pričakovati, da bo zgolj država poskrbela za spremembe. Kot je še menil, mora družba oziroma država tvoriti socialno mrežo, ki bo tistemu, ki mu enkrat ne uspe, omogočila in ga spodbudila, da poskusi znova. Na vprašanje, kako narediti Slovenijo bolj podjetniško, je Slapnik odgovoril, da če se podjetništvo orientira kot družbeno odgovorno, je lahko to motiv, ki pritegne posameznika, predvsem mlade. Tudi Škarja meni, da je dolgoročna rešitev spremeniti splošno miselnost. Spodbujati moramo podjetništvo in podjetnost ter v javnosti izpostaviti uspešne podjetnike in pozitivne zgodbe, je dejala.