Prikazujem 21-40 od 309 konkordanc.
Nova dišava Only Givenchy je ustvarjena za subtilno zapeljevanje. Privlačnost in eleganco vonja predstavljajo sveže in dinamične vrhnje note, v katerih se skrivajo tudi
 rdeča  jagoda, pomaranča in borovnica, srednje note z izjemno cvetno harmonijo iz pomirjujočega in čutnega jasmina, brezčasne vrtnice in nežne vrtne grašice poudarjajo ženstvenost, spodnje lesne note iz mehke sandalovine pa dajejo lahkoten dotik čutnosti. Transparentno jasnost, lahkotnost in razposajenost nove cvetne dišave simbolizira igriva in privlačna embalaža, 'sestavljena' iz štirih kock, med katerimi rožnate barve predstavljajo rožnate note, zelene pa svežino vonja.
Seveda so žive meje lahko zelo različne. Za živo mejo lahko uporabimo kakšnih dvajset vrst rastlin – drevesa in grmovnice. Sam se navdušujem nad živo mejo iz grmov češmina. Češmin je bodičasti grm, ki tudi lepo cveti. Cvetovi so lepe rumene barve, plodovi pa so izrazito rdeči. Prav trojnati trni naredijo češminovo živo mejo praktično neprehodno. Ponekod zaradi tega zasadijo češminove grme pod nizkimi okni in balkoni in tako otežijo, lahko pa tudi preprečijo možnim vlomilcem dostop. Plodovi navadnega češmina so užitne
 rdeče  jagode kiselkastega okusa, saj vsebujejo precej vitamina C. Vendar moramo biti pri uporabi češmina previdni, nezreli plodovi in drugi deli češmina vsebujejo namreč strupeni alkaloid berberin. Iz gimnazijskih časov pa se spomnim, da je češmin vmesni gostitelj žitne rje.
PLUS ZA ZDRAVJE: V
 rdečih  jagodah se skrivajo zdravilne snovi, na primer resveratrol, ki ščiti krvni obtok ter brani pred vnetji.
Najbolj znana vrsta je P. americana, ki jo v naravi najdemo v Mehiki in na Floridi, gojijo pa jo tudi drugod. Je do 3,5m visoka trajnica s socvetji malih belih ali lila cvetov. Plodovi so
 rdeče  jagode, iz katerih ekstrahirajo rdeče barvilo. Barvilo pridobivajo tudi iz drugih predstavnikov družine, korenine nekaterih vrst pa vsebujejo zdravilne učinkovine.
kava, pijača, ki so jo prvi pripravljali Arabci v Jemenu iz praženih in zmletih semen nizkega vednozelenega drevesa arabskega kavovca (Coffea arabica), ki izvira iz Etiopije. Zraste do 5m visoko. Danes pridelajo večino kave iz semen te vrste, ki jo gojijo v Južni in Srednji Ameriki, posebno v Braziliji, čeprav je pomembna tudi pridelava v vzhodni Afriki. Beli diš eči cvetovi razvijejo
 rdeče  jagode z dvema sivozelenima semenoma. Semena izločijo, večkrat sperejo, fermentirajo dan ali dva ter teden dni suš ijo na soncu. Zunanjo lupino nato odstranijo, da ostane le kavno zrno. Postopek mora biti natančno izveden, da se ohrani kakovost zrn. Okus in vonj izboljš ajo s praženjem. Skupaj z gardenijo in lakoto spada rod Coffea v družino broš čevk (Rubiaceae), eno največjih rastlinskih družin z več kot 7000 vrstami.
Eden bloških mikov je rečica Bloščica, ki vijuga po lokah čez osrčje planote, vijuga neskončno, neracionalno, kakor človek, ki se je izgubil v življenju. Tu so Bloke v resnici Obloke, kakor so se nekoč imenovale; bloške vasi pač stojijo ob lokah in močvirnih travnikih. Dolomitna tla na planoti so večinoma neprepustna, edina večja voda, Bloščica, ima komaj kaj odtoka, zato zastaja. Ponika šele v stikih z navadnim apnencem. Slikoviti meandri so polni življenja, celo na pragu zime. Da niso tako pohlevni, kakor je videti ob nizki vodi, kažejo posušene lupine telesc in krakov odmrlih potočnih rakov, nasedlih po travnikih, potem ko se je narasla voda hitro umaknila v strugo. Bujno rastje se kaže le še v visokem ločju, drugo, tisto po bloško posebno in edinstveno – mesojeda rosika, mešinka in škrbica – blaženo spi. Bodimo še tako zagledani v Bloke, gori je že zima. Zimzelena je bodika, ki vas bo razveselila na gozdnih obronkih, streljaj ali dva proč od Bloščice. Bodika ima moška in ženska drevesa. Ženska so, kakor se spodobi, vso zimo okrašena z
 rdečimi  jagodami. Narava ji je pač naklonila uhančke.
Ribez, bodisi črn, rdeč ali redkeje bel, sodi med najbolj znano jagodičevje.
 Rdeče  jagode so zelo primerne za garniranje predvsem zaradi svoje intenzivne kislosti. Če so jagode že prezrele, so surove nekoliko manj uporabne. Če hočemo ribez jesti surov, ga moramo močno sladkati, razen če vam je všeč kiselkast okus. S posameznimi jagodami rdečega ribeza pogosto krasimo sladice ali dišavimo pikantne jedi iz rib in perutnine. Ribez se poda tudi k divjačini in tudi sladke kreme se izvrstno ujemajo z grenko-sladko aromo ribeza. Beli ribez je nekoliko milejšega okusa, vendar ga uporabljamo enako kot rdečega. Zelo lepo pride do izraza, če kombiniramo vse tri vrste ribeza tako pri dekoraciji kot pri različinih kremah, ki jih pripravimo iz ribeza. Žele iz rdečega ribeza je zraven marmelade najpogostejša sestavina sladic.
Čisto drugačna panešpljica je 'Cornubia' (C. x watereri 'Cornubia'). Je primer visoke-ga grma, ki jeseni jemlje sapo zaradi preobilja
 rdečih  jagod, ki s svojo težo veje lokasto vlečejo k tlom. Barva plodov je še bolj izrazita, ker je v kontrastu s temno zelenimi listi. Grm je lahko visok več metrov in posebno lep, če raste na samem. V Sloveniji sorto 'Cornubia' tu pa tam opazimo v parkih, žal pa je ne moremo več priporočati, ker jo rada napade ognjevka.
10. Temno zeleno listje je lepo ozadje
 rdečim  jagodam, zaradi katerih se veje pod njihovo težo prevešajo k tlom. (C. x watereri 'Cornubia') k tekstu! Foto: F. Strauss
Korejski raste v vlažnih in senčnih gorskih predelih Kitajske, Koreje pa tudi Rusije. V divjini je skoraj izumrl, pridelujejo ga kmetje. Je trajnica, ki zraste dobrega pol metra v višino, in je prepoznaven po temno zelenih listih in grozdih
 rdečih  jagod. Zdravilne lastnosti pripisujejo dolgim in vitkim koreninam, ki jih razvije najmanj šest let stara rastlina. Včasih so po obliki podobne človeškemu telesu in te veljajo še za posebno zdravilne in celo magične.
Ptičje petje, žuborenje potoka, dober raziskovalni potep, zrele borovnice in slastne male
 rdeče  jagode, pa storži in drugi gozdni plodovi, vse to lahko najdemo v Sračji dolini pri Črnučah, kjer je Zavod za gozdove Slovenije v tednu gozdov pripravil prireditev Gozd, voda in mlinček. Potepanja po gozdu so se udeležili številni otroci ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol, za popestritev tradicionalnega, že petega srečanja pa so znova poskrbeli z doma narejenimi vodnimi mlinčki.
Hormon adiponektin vpliva na samo izgorevanje maščob skupaj s hormonom leptinom. Prav slednji namreč vpliva na izgubo oziroma povečanje telesne teže. Če se boste torej odločili, da na svoj jedilnik umestite zdravo prehrano, naj tam svoje mesto najdejo tudi slastne rdeče jagode. Zlasti če želite poskrbeti za izgubo odvečnih kilogramov, saj vam lahko hormoni v jagodah učinkovito pomagajo pri doseganju zastavljenega cilja. Seveda ob zdravem načinu prehranjevanja. Če boste jedli nezdravo, vam namreč pest
 rdečih  jagod pri izgubi teže žal ne bo pomagala ...
Pred enim izmed večjih ruskih vojaških oporišč v mestu, pred pusto stavbo, obdano z bodečo žico in z okni, spremenjenimi v strelne line, je vsako popoldne sedelo dekletce, ki je prodajalo
 rdeče  jagode. Vojakom v ponošenih uniformah in tistim, ki so tamkaj imeli kakršenkoli opravek. Jagode za nekaj rubljev, nekaj rubljev za poceni dobroto, ki nekako ni sodila v uničeno mesto …
WIMBLEDON, 24. Danes se bo na travnatih igriščih v Wimbledonu začel tretji od štirih teniških grand slamov sezone. Na prestižnem turnirju, kjer za obiskovalce nikoli ne zmanjka
 rdečih  jagod in šampanjca ti dve dobroti sta namreč že vrsto let zaščitna znaka tega tekmovanja sta lani lovoriki osvojila Hrvat Goran Ivanišević pri moških in temnopolta Američanka Venus Williams pri ženskah. Na veliko žalost Angležev naslova ne bo branil Ivanišević, ki je lani poskrbel za največje presenečenje, ko se je do naslova prebil s povabilom prireditelja.
Ali namesto jagod jo vsi štirje vetrovi zgrabijo in hajd z njo – po trnju, po blatu, po luži, po mlaki – kamorkoli je prišlo. Naredili so jo bili táko, da je vse od nje viselo. Vsa raztrgana, umazana in razcapana je bila. Namesto jagod so ji v cajno blata naložili in v tem blatu so po vrhu jagode naredili. Ona je res mislila, da je jagode dobila, ker je videla tako lepe
 rdeče  jagode po vrhu.
Moška rastlina ima socvetje iz treh do sedmih cvetov, ženska le en prijetno dišeč cvet. Oprašujejo jo večinoma čebele in druge žuželke. V plodu oziroma jagodi je od eno do deset semen. Ni nujno, da raste moška rastlina poleg ženske, lahko je posajena celo več metrov stran. A drevesničarji, ki vzgajajo bodike, zadnja leta posadijo v lonček običajno po eno žensko in eno moško rastlino, tako da je oplodnja zagotovljena – in s tem tudi
 rdeče  jagode.
Nabrali sva polno skodelico
 rdečih  jagod. Iz jagod Mojčine zgodbe pa se je spletel venec, ki me je pretresel in navdušil. Nobene žalosti, en sam smeh naju je pripeljal nazaj, ravno na kosilo. Petru so se zasvetile oči ob pogledu na prve jagode, očka pa je posegal po babičinih dobrotah, ki se, kot je rekel, res na morejo primerjati z njegovimi, a ko je človek lačen …
Rdeča barva jagod je odgovorna za alergično reakcijo, ki se pojavlja pri nekaterih ljudeh, ko jedo to priljubljeno sezonsko sadje. Ljudje, pri katerih se pojavlja alergična reakcija na
 rdeče  jagode, običajno lahko jedo bele jagode. Znanstveniki so prepričani, da je za alergično reakcijo odgovoren protein v rdečih jagodah, ki spominja na znani alergen pelod breze.
Kmalu poleti zrastejo rdeče jagode šmarnice (Convallaria), kasneje avgusta in septembra prav tako rdeče jagode tise (Taxus), ki ima le rdeč mesnat ovoj jagode nestrupen, vendar je v njem strupeno seme. Na srečo je tisa bolj pogosta na pokopališčih kot v blizini hiš, razen če je zasajena kot živa meja. Čedalje pogosteje je opaziti žive meje iz kleka (Thuja), katerega mladi poganjki so strupeni. Kot živa meja ali posamič zasajen pušpan (Buxus) vsebuje strupene alkaloide. Rdečemu soplodju užitne jerebike (Sorbus) je podobno strupeno soplodje mnogih brogovit (Viburnum). Ponekod pogosta in že dolgo znana strupena rastlina je bodika ali božje drevce (Ilex) z
 rdečimi  jagodami na ženskih rastlinah.
Pravijo mu tudi jagodnjak,
 rdeča  jagoda, rdeči jagodnjak, rudeča jagoda, rudeča smokvica, troskva, trstek.