Prikazujem 1-20 od 231 konkordanc.
Poleg sociologije ste študirali tudi slovenščino. Ste zato zelo pozorni na govor novinarjev in znanih osebnosti, zastrižete z ušesi ob kakšni nepravilni dvojini ali
 rodilniku ?
»Ampak razmisli,« je rekla Liza. »Ali nisi zadnje dni nič opazil, da skoraj vsi uporabljajo tožilnik, kjer bi moral biti
 rodilnik ?«
»No prav. Recimo, da so vsi, ki ne vejo, kdaj se uporablja
 rodilnik  in kdaj tožilnik, zadnji teden pili mleko. In recimo, da je tistim, ki znajo sklanjati, skupno to, da niso pili mleka ...«
Polglasnik pred r zapisujemo z e samo na koncu besede. To pravilo so sprejeli v 19. stoletju, težave pa nam včasih dela še danes. Pravilno je torej: veter, vetrček (ker je
 rodilnik  vetra); mojster, mojstrski (ker je rodilnik mojstra). Pozorni pa moramo biti na besede, v katerih se e v rodilniku ednine ohrani (in tvorjenke iz teh besed). Pišemo torej laserski, saj sklanjamo laser, laserja. Podobno velja za samostalnike, kot so helikopter, propeler, krater ipd., ki ohranjajo e tudi v rodilniku ednine.
Polglasnik pred r zapisujemo z e samo na koncu besede. To pravilo so sprejeli v 19. stoletju, težave pa nam včasih dela še danes. Pravilno je torej: veter, vetrček (ker je rodilnik vetra); mojster, mojstrski (ker je
 rodilnik  mojstra). Pozorni pa moramo biti na besede, v katerih se e v rodilniku ednine ohrani (in tvorjenke iz teh besed). Pišemo torej laserski, saj sklanjamo laser, laserja. Podobno velja za samostalnike, kot so helikopter, propeler, krater ipd., ki ohranjajo e tudi v rodilniku ednine.
Polglasnik pred r zapisujemo z e samo na koncu besede. To pravilo so sprejeli v 19. stoletju, težave pa nam včasih dela še danes. Pravilno je torej: veter, vetrček (ker je rodilnik vetra); mojster, mojstrski (ker je rodilnik mojstra). Pozorni pa moramo biti na besede, v katerih se e v rodilniku ednine ohrani (in tvorjenke iz teh besed). Pišemo torej laserski, saj sklanjamo laser, laserja. Podobno velja za samostalnike, kot so helikopter, propeler, krater ipd., ki ohranjajo e tudi v
 rodilniku  ednine.
V neslovanskih tujih jezikih so večinoma tudi glavni števniki vedno rabljeni kot pridevniki, zato moramo govorci slovenščine paziti, da v imenovalniku ali tožilniku tistega, kar štejemo, ne damo v
 rodilnik .
Števnik se s štetim samostalnikom poveže v posebno števniško besedno zvezo. V imenovalniku in tožilniku se glavni števniki od pet naprej (in drugi števniki, navedeni v 89) znotraj takšne besedne zveze vežejo z
 rodilnikom , v ostalih sklonih pa se ujemajo s štetim samostalnikom v sklonu in številu (razen 94).
Predlogi lahko ob sebi zahtevajo
 rodilnik , dajalnik, tožilnik, mestnik ali orodnik. Vežejo se z enim sklonom ali z dvema.
Še nekaj o pravniškem žargonu. Soočili se boste s klobasastimi stavki in zanemarjanjem slovnice (imajo pravniki poseben odpustek za ignoriranje zanikanega
 rodilnika ?) ter z ugotovitvijo, da pravniški papir prenese vse. Če obsojate novinarsko pisanje, češ da je neodgovorno, preberite kakšno »pripravljalno vlogo«. To je proza, s katero tožnik oziroma njegov odvetnik sodišču naloži svojo stran zgodbe, ki ni le pristranska, ampak lahko tudi iz trte izvita. Če bi za pravno pisarijo veljal isti zakon o prepovedi klevetanja, kot velja za medije, bi bil pravniški poklic precej manj donosen.
Preizkusi se še v sklanjanju zemljepisnih lastnih imen. Izbrana imena postavi v
 rodilnik  (drugi sklon). Primer je že narejen.
Po teoriji, ki jo omenjamo med zanimivostmi v poglavju o števniku, pa je števnik vedno prilastek – tudi kadar potem jedro besedne zveze stoji v
 rodilniku .
ŠUSS je projekt v okviru ŠOU v Ljubljani, ki ga vodijo študentje splošnega jezikoslovja in slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je namenjen vsem, ki v skrbi za lepo in jasno slovenščino naletijo na vprašanja, na katera ne znajo odgovoriti. Zamisel za projekt, neformalni urad za jezik, se jim je porodila pred dvema letoma, ko jim je prof. Janez Orešnik predaval o uradih za jezik v Skandinaviji. "Ker urada za jezik v Sloveniji še ni, bo ŠUSS poskušal opravljati njegove naloge," pravijo študentje. Delujejo prek interneta, saj se jim zdi, da je to najenostavnejša možnost za širše sporazumevanje, zahteva najmanj pisarniškega inventarja in, kar je najpomembneje, lahko ga uporabljamo doma. Ko ste v zagati, ko ne veste, kako se sklanja Sančo Pansa, radio ali zlo, ko ne veste, kaj je "rula", prbita puštajna, kako se po slovensko reče "felš", zakaj med poročili nekateri izgovarjajo besede, kot so ulada, ureme, ulaga (kaj bi si mislila Primož in Dare Ulaga, ko bi zvedela, da se pišeta Vlaga?), na vašem najbolj priljubljenem računalniku preprosto odtipkajte www.kiss.uni-lj.si/suss in odgovore boste imeli pred očmi. Na vprašanja bodo šussevci odgovorili najkasneje v dveh dneh. "Res je, da na vprašanja ne bomo mogli vedno odgovoriti še isti hip, saj pregledujemo pošto le dvakrat na dan, kljub temu pa se bomo potrudili, da čas odgovarjanja ne bo daljši od dveh dni," pravijo slavisti. In če nimate časa pogledati v slovar ali pisati šussevcem, kako se piše "kurac" ali "kurec", vam mi ponujamo njihov odgovor z interneta. "Sodeč po SSKJ, je pravilno zapisati "kurec". V
 rodilniku  in ostalih sklonih neobstojni polglasnik izpade, tako da se sklanja kurca, kurcu, pri kurcu, s kurcem. Kar se mene tiče, je še vedno pravilno reči "kurc". Debenjakov Slovensko-nemški slovar ima to geslo napisano kot "kur(e)c, kar naj bi pomenilo, če prav vem, da lahko e v izgovoru tudi onemi. 'Kurac' pa je hrvatizem."
je bila pogosto zelo številčna, saj je poleg vseh svobodnih družinskih članov obsegala tudi vse njihove sužnje. Beseda familia izhaja iz famulus/famula – služabnik/služabnica. Glava družine je bil pater familias, v najstarejših časih gospodar s popolno oblastjo nad vso družino, celo nad življenjem in smrtjo posameznih članov. Njegova žena se je imenovala mater familias, mladoletni sin in hčerka filius familias in filia familias. Familias je starinski genetiv –
 rodilnik  substantiva familia, običajni genetiv familiae se je v teh zvezah redkeje uporabljal, npr. pater familiae.
Pravilo pravi, da je treba predmet za zanikanim prehodnim glagolom postaviti v
 rodilnik . Pri tem je dobro posebej poudariti, da se to zgodi pri nepredložnem predmetu, na katerega lahko prehaja dejanje glagola, npr. "Rad imam bazen", medtem ko se pri predmetu s predlogom, ki je pravzaprav prislovno določilo, tožilnik tudi pri zanikanju ohranja, npr. "Ne hodim rad na bazen" in ne "na bazena". To pomeni, da pravilo zamenjave predmeta iz tožilnika v rodilnik ne velja kar vsepovprek, ampak samo v omejenih skladenjskih strukturah. V nasprotnem primeru se lahko zgodi tudi "Ne grem v Novega mesta".
• Opazujte končnico v rodilniku ednine 1. moške sklanjatve in povejte, kateri samostalniki spadajo v 1. moško sklanjatev. • Sklanjajte samostalnike grad, brat, nož, zob; opozorite na posebne končnice te sklanjatve. • Do katerih posebnosti prihaja v sklanjatvi imen Peter, Črtomir, Cene, Vili? V 1. moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -a, npr. svinčnik, svinčnika; Marko, Marka; avto, avta; finale, finala. (Taka je velika večina samostalnikov moškega spola.) Nekaj samostalnikov te sklanjatve ima posebnosti v nekaterih končnicah (npr. grad, brat, nož, zob) ali v osnovi (npr. Peter, Črtomir, Cene, Vili); sklanjanje takih samostalnikov moramo posebej utrditi, da ne bomo delali napak. • Opazujte končnico v
 rodilniku  ednine 2. moške sklanjatve in povejte, kateri samostalniki spadajo v 2. moško sklanjatev. • Samostalnike Žiga, Luka, Sodja sklanjajte po 2. moški sklanjatvi. • Ali jih lahko sklanjate tudi po 1. moški sklanjatvi? • Kako jih po navadi sklanjate vi: po 1. ali po 2. moški sklanjatvi? V 2. moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -e (npr. Miha, Mihe). Te samostalnike lahko sklanjamo tudi po 1. moški sklanjatvi (npr. Miha, Miha); paziti pa moramo, da osnove ne podaljšujemo s -t- (npr. Miha, Mihata Miha/Mihe). • Kateri samostalniki spadajo v 3. moško sklanjatev? • Samostalnik NUK sklanjajte po 3. moški sklanjatvi. • Zdaj pa ga sklanjajte še po 1. moški sklanjatvi. • Kako jih po navadi sklanjate vi: po 1. ali po 3. moški sklanjatvi? • Naštejte še nekaj takih primerov. V 3. moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine in v vseh drugih sklonih končnico -ø. To so večinoma kratice (npr. NUK) in simboli (npr. /ni zapela visokega/ C). Te samostalnike lahko sklanjamo tudi po 1. moški sklanjatvi (npr. /ni zapela visokega/ C-ja).
• Opazujte končnico v rodilniku ednine 1. moške sklanjatve in povejte, kateri samostalniki spadajo v 1. moško sklanjatev. • Sklanjajte samostalnike grad, brat, nož, zob; opozorite na posebne končnice te sklanjatve. • Do katerih posebnosti prihaja v sklanjatvi imen Peter, Črtomir, Cene, Vili? V 1. moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -a, npr. svinčnik, svinčnika; Marko, Marka; avto, avta; finale, finala. (Taka je velika večina samostalnikov moškega spola.) Nekaj samostalnikov te sklanjatve ima posebnosti v nekaterih končnicah (npr. grad, brat, nož, zob) ali v osnovi (npr. Peter, Črtomir, Cene, Vili); sklanjanje takih samostalnikov moramo posebej utrditi, da ne bomo delali napak. • Opazujte končnico v rodilniku ednine 2. moške sklanjatve in povejte, kateri samostalniki spadajo v 2. moško sklanjatev. • Samostalnike Žiga, Luka, Sodja sklanjajte po 2. moški sklanjatvi. • Ali jih lahko sklanjate tudi po 1. moški sklanjatvi? • Kako jih po navadi sklanjate vi: po 1. ali po 2. moški sklanjatvi? V 2. moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -e (npr. Miha, Mihe). Te samostalnike lahko sklanjamo tudi po 1. moški sklanjatvi (npr. Miha, Miha); paziti pa moramo, da osnove ne podaljšujemo s -t- (npr. Miha, Mihata Miha/Mihe). • Kateri samostalniki spadajo v 3. moško sklanjatev? • Samostalnik NUK sklanjajte po 3. moški sklanjatvi. • Zdaj pa ga sklanjajte še po 1. moški sklanjatvi. • Kako jih po navadi sklanjate vi: po 1. ali po 3. moški sklanjatvi? • Naštejte še nekaj takih primerov. V 3. moško sklanjatev spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v
 rodilniku  ednine in v vseh drugih sklonih končnico -ø. To so večinoma kratice (npr. NUK) in simboli (npr. /ni zapela visokega/ C). Te samostalnike lahko sklanjamo tudi po 1. moški sklanjatvi (npr. /ni zapela visokega/ C-ja).
• Opazujte končnico v rodilniku ednine 1. ženske sklanjatve in povejte, kateri samostalniki spadajo v 1. žensko sklanjatev. • Sklanjajte samostalnike gospa, cerkev, mati, hči; opozorite na posebne končnice. • Katero posebnost imata v rodilniku dvojine in množine samostalnika sestra in ladja? V 1. žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -e, npr. lipa, lipe. (Taka je večina samostalnikov ženskega spola.) Nekaj samostalnikov te sklanjatve ima posebnosti v nekaterih končnicah ali v osnovi; taki so npr. samostalniki gospa, cerkev (oz. vsi samostalniki, ki se v imenovalniku ednine končajo na -ev) ter mati in hči. • Kateri samostalniki spadajo v 2. žensko sklanjatev? • Sklanjajte samostalnika stvar in pesem. Katere posebnosti ste opazili? • Do katerih posebnosti prihaja v sklanjatvi samostalnikov bolezen in kri? V 2. žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rodilniku ednine končnico -i (npr. perut, peruti). • Kateri samostalniki spadajo v 3. žensko sklanjatev? • Sklanjajte samostalnika babi in Beti. V 3. žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v
 rodilniku  ednine in v vseh drugih sklonih končnico -ø. To so prevzeta ženska lastna imena (npr. Ingrid) pa tudi domača ženska lastna in občna imena na -i (npr. Beti, babi) ter priimki ženskih oseb (npr. /ne poznam Anice/ Petrič, /pomagam Vesni/ Jurca). Zdaj pa si oglejmo še srednjo sklanjatev. • Kateri samostalniki spadajo v srednjo sklanjatev? SR. SKLANJATEV ED. DV. MN. -o -i -a -a -ø -ø -u -oma -om -o -i -a -u -ih -ih -om -oma -i
Slovar slovenskega knjižnega jezika je splošni enojezični slovar. Obstaja v petih knjigah (izhajale so od l. 1970 do 1991) ali strnjeno v eni (izšla je l. 1994), dostopen pa je tudi v elektronski obliki na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html in na zgoščenki. • Preberite slovarski sestavek. • Katera beseda je razložena v slovarskem sestavku? • Kje in v kateri obliki je zapisana? • Ali je beseda enopomenka ali večpomenka? Kako to veste? Če je večpomenka, navedite vse njene pomene. • S katerimi številkami so zaznamovani pomeni? Kako so razvrščeni? • V katerem tisku so zapisane razlage pomenov dane besede? • Kaj sledi razlagi vsakega pomena? • Na koncu slovarskega sestavka najdemo tudi odebeljeno piko in romb. Kaj iščemo v tem delu sestavka? Ali je pomen besede/besedne zveze tudi v tem delu razložen v poševnem tisku? • Kaj pomenijo okrajšave v sestavku: šport., obl., zool., ekspr.? • Ali je iz sestavka razvidno, v katero besedno vrsto spada beseda zmaj? Če je, kje to piše in kako? • Zakaj je beseda zmaj v prvi vrsti sestavka zapisana trikrat? Po abecedi razvrščene in polkrepko natisnjene besede v SSKJ imenujemo iztočnice ali gesla. Vsaka iztočnica je zapisana v osnovni obliki in opremljena z naglasnim znamenjem. Osnovna oblika samostalniških besed je imenovalnik ednine, osnovna oblika pridevniških besed je moški spol ednine v imenovalniku, osnovna oblika glagolov je nedoločnik, nepregibne besede pa so zapisane v svoji edini obliki; nekaj iztočnic je podanih v dvojni obliki (npr. zmáj in zmàj). Vsaka iztočnica je predstavljena in razložena v svojem odstavku – torej ima svoj slovarski sestavek, ta pa ima več delov: ♦ Začetni del slovarskega sestavka je glava; obsega iztočnico in podatke o njeni besedni vrsti – pri samostalnikih sta navedeni končnica v
 rodilniku  ednine (pri množinskih samostalnikih rodilnik množine) in okrajšava za spol (m, ž, s), pri pridevniških besedah končnici za ženski in srednji spol, pri glagolih pa sedanjiška oblika in okrajšava za vid (dov., nedov.).
Zanimivo je, da je večina lapisa, ki ga prodajajo na Zahodu, umetno obarvani poldragi kamen jaspis iz Nemčije, ki kaže brezbarvne madeže kristaliziranega kremena, nikoli pa zlate sledi pirita, ki so značilni za lapis lazuli in jih primerjajo z zvezdami na nebu. Ime lapis izhaja iz latinske besede za kamen, lazuli pa je
 rodilnik  srednjeveško latinskega lazulum, ki izhaja iz arabščine, to pa iz perzijščine iz imena za kamen in nahajališča lapisa. Ime je na Zahodu postalo asociacija na njegovo čudovito temno modro barvo, tako uporabljajo Angleži besedo azure, Francozi azure, Italijani azzurro, Poljaki lazur, Španci in Portugalci azul ...