Prikazujem 1-20 od 2.737 konkordanc.
Priprava: Mleko zavremo, dodamo maščobo in zdrob, dobro mešamo med kuhanjem. Kuhamo štiri minute. Testo ohladimo, dodamo jajca in dobro pregnetemo. Iz testa delamo male ocvrtke, ki jih ocvremo v
 segretem  olju.
Vso to energijo dobiš z zaužito hrano. Energijo uporabimo za delo, ki ga opravljamo, velik del pa se je pretvori tudi v toploto. Naše telo je kot nekakšna peč, ki je ves čas
 segreta  na temperaturo 37 °C. Nekaj energije se porabi tudi za nemoten potek življenjskih procesov.
So pa novega Spačka novinarji Avta tudi pokarali. V primerjavi s svojim predhodnikom je namreč za kar veliko doplačilo dobil le nekoliko močnejši motor in ničesar več. Tako se je Spačku močno povečala tudi poraba goriva, poleg tega pa se njegovi snovalci niso prav nič potrudili, da bi odpravili nekatere njegove pomanjkljivosti, na primer slabo preglednost skozi sprednje okno, premajhne brisalnike, slabotne žaromete, premajhno skrb za varno zaklepanje, slabo delovanje preveč
 segretih  zavor in nenazadnje še vedno preveč slaboten motor, da bi bilo vozilo lahko primerljivo, na primer, vsaj s Katrco. Novi Spaček 3 CV je na daljših razdaljah porabil dobrih 6 litrov bencina. To je bilo v primerjavi s Spačkom 2 CV le preveč, za povrh pa je nov motor omogočal le za približno 10 kilometrov na uro hitrejšo vožnjo (dosegel je hitrost 105 km na uro).
Lazanjo položimo v
 segreto  pečico na 220 stopinj Celzija za 25 minut, da se sir zlato rjavo zapeče. Takrat pekač pokrijemo z aluminijasto folijo in temperaturo znižamo na 180 stopinj Celzija. Lazanjo pečemo še nadaljnjih 30 ali 40 minut.
Vzhajane kruhke premažemo z razžvrkljanim jajcem in potresemo s kumino, sezamom, soljo. Porinemo v
 segreto  pečico za 15-20 minut.
5 Posodo postavimo na pekač in v prej
 segreti  pečici pečemo pri 180 °C (plin: stopnja 4) 40 minut oziroma dokler površina kipnika ni suha in prožna na dotik. Kipnik pustimo približno 5 minut, da se »usede«, nato ga rahlo potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo.
3 Stepemo beljak in sladkor. Vmešamo moko in kakav, nato še maslo. Na obložen pekač damo 1 žlico zmesi in jo razmažemo v krog s premerom 13 cm. V prej
 segreti  pečici pečemo pri 200 °C (plin: stopnja 6) 45 minut. Pečeno testo poberemo s pekača, ga položimo na narobe obrnjeno skodelico in oblikujemo. Pustimo, da se strdi, nato ohladimo. Tako naredimo 6 skodelic. Sladoled nadevamo v skodelice in ga pokapamo s stopljeno čokolado.
3 Modle postavimo v pečico,
 segreto  na 180 °C (plin: stopnja 4), in pečemo 3545 minut oziroma dokler površina ne postane prožna na dotik. Pečene plošče pustimo še 5 minut v modlih, nato jih zvrnemo na žično mrežo in popolnoma ohladimo.
3 Zmes nalijemo v pripravljen model in pečemo v prej
 segreti  pečici pri 180 °C (plin: stopnja 4) 4550 minut oziroma tako dolgo, da je paličica, ki jo zabodemo v testo, čista. Pečeno tortno osnovo pustimo 5 minut v modlu, nato jo zvrnemo na rešetko, da se popolnoma ohladi. Ohlajeno osnovo previdno prerežemo na 3 plošče.
3 V prej
 segreti  pečici pečemo pri 180 °C (plin: stopnja 4) 25 minut oziroma dokler testo ne porjavi in postane čvrsto na dotik. Pečeno testo ohladimo v pekaču.
Nemškim znanstvenikom z inštituta Max Planck je decembra lani že uspelo, da so na milijon stopinj Celzija
 segreto  (to so naredili z laserjem) plazmo helija v komori Wendelstein 7-X, ki ji pravijo tudi stelarator, zadržali desetinko sekunde.
Koprenska tekstilija, ki vsebuje taljiva vezivna vlakna, pa se segreje nad temperaturo taljenja vezivnih vlaken. Talina vezivnih vlaken se oblikuje v vezna - spojna mesta s pritiskom valjev.(8) Če je
 segret  le eden od valjev, se izdela enostransko utrjena koprenska tekstilija.
Na štedilniku segrejemo olje in dodajamo polovico masla. Na
 segreti  maščobi spečemo zrezke – na vsaki strani po šest minut. Pečene zrezke damo na toplo.
Iz sestavin za nadev naredimo nadev, s katerim premažemo razvaljano testo. Testo/potico nato zvijemo, damo v pomaščen in z drobtinami potresen model za potice, v katerem naj še enkrat vzhaja. Ko je potica zadosti vzhajana, jo damo v
 segreto  pečico in spečemo.
Pridruži se pticam, ki tačas že lebdijo v zraku: z razširjenimi prsti obeh rok vetru mirno kljubuje kačar, oprezajoč za plazilci na kamnitih otokih apnenca; kot sveti duh visi z visoko dvignjenimi perutmi nedaleč stran postovka, sledeč utripu življenja v topli krvi glodavcev med begajočimi travami; v
 segretem  ozračju pa ne manjka niti kot zvezde gosto posejanih škrjancev, neumorno žvrgolečih, drug drugemu naznanjajočih meritve grlenih razsežnosti. Opoldne se veter zamenja, polegli vzhodnik zamenja vstali morjak. To pa je čas, ko se prično spreletavati žuželke: kovinsko modri govnač dvigne litoželezne pokrove svojih prozornih kril in se z iztrebka na iztrebek; močeradasto pisana metuljčnica se v skokovitih spreletih, ki spominjajo na skupna prednika, bolho in metulja, odganja z bilke na bilko, med seboj oddaljenima deset metrov in več; lastovičar in jadralec se omamljena od medičine opotekata od pravkar izpraznjenega cvetličnega koška do dišeče polnega, ne meneč se kaj dosti za to, kaj se dogaja okrog njiju. V predahu med vetrovoma popotnik zloži svoje peruti in pospravi svoja krila, razveže nahrbtnik k malici in si reče: O, da mi je živeti tukaj!. Vendar tukaj ni dano živeti ravno vsakomur.
Dobro poučeni kuharji zelo pogosto pripravljajo meso pri nizki temperaturi (pod 100 °C). Že v 18. stoletju je to počel fizik Sir Benjamin Thompson (1753-1814) in ugotovil, da je počasi in pri nizki temperaturi pečeno meso neverjetno sočno in mehko. To dognanje so v 60. letih prejšnjega stoletja obudili ameriški in francoski inženirji in razvili industrijski postopek toplotne obdelave vakuumiranih živil, imenovan sous-vide (slov. v vakuumu). Uporaba podtlaka pri tej tehniki sicer ni tako pomembna kot uporaba razmeroma nizkih, preciznih temperatur (pri pripravi mesa se gibljejo okoli 55 °C). Živila se pri postopku sous-vide kuhajo dlje pri nižji temperaturi, a ohranijo boljšo teksturo, več hranil in so bolj sočna, saj so
 segreta  enakomerno in do najprimernejše temperature, ki je veliko nižja od 100 °C. Kuhanje sous-vide je v svoji restavraciji The French Loundry izpopolnil šef Thomas Keller, vendar pa to tehniko uporabljajo tudi bolj izkušeni slovenski kuharji. Tudi ta metoda ima seveda nekatere pomanjkljivosti. Poleg večjega tveganja za rast bakterij, ker včasih zaradi nizkih temperatur ne pride do ustrezne pasterizacije, je slabost tudi ta, da zaradi prenizke temperature ne pride do Maillardovih kemijskih reakcij, ki dajo živilom zlato-rjavo barvo ter okus in vonj po pečenem (te pospešeno potekajo nad 100 °C). Živila zato običajno pred ali po uporabi postopka sous-vide opečemo z drugimi kuharskimi tehnikami in tako poskrbimo za bolj kompleksen okus.
Jabolka olupimo in narežemo na lističe. Dodamo sladkor, cimet, vaniljev sladkor, drobtine, oprane rozine in vse dobro premešamo. Testo razvaljamo na pomokanem prtu in ga namažemo s kislo smetano, nanj položimo maso, na koncu pa posujemo s pinjolami, zavijemo in položimo v namaščen pekač. Pekač položimo v
 segreto  pečico na 200 stopinj C, pečemo približno 50 minut. Vmes ga večkrat premažemo s stopljenim maslom.
Nazadnje dodamo še rozine z rumom in kandirano sadje. Zmes naložimo v modelčke in postavimo v
 segreto  pečico za 20-25 minut.
 Segreto  olje, pa naj bo avokadovo, sončnično ali kokosovo, dosega temperature od 150 do 200 stopinj Celzija. Če tako vroča tekočina pride v stik s kožo, povzroči opekline tretje stopnje, in to samo v petih sekundah. Uporaba posode z višjimi robovi je najboljša zaščita pred takimi poškodbami. Seveda velja opozorilo, da bodite z vročimi tekočinami v kuhinji skrajno previdni.
Najprimernejši čas za odlaganje jajc so poletni meseci. Tedaj je pesek na obali dovolj
 segret , da zagotavlja za odložena jajca potrebno toploto. Po približno 60-ih dneh se iz jajc zvalijo mlade želvice. Po nekaj dneh se jim zaraste popkovina, potem pa jih domačini spuste v morje. Od vseh želvic jih preživi manj kot 1 %. Vse druge že po nekaj metrih plavanja postanejo plen večjih rib, ki prežijo ob obali in čakajo na nebogljena bitja. V to sem se prepričal na lastne oči. Žal je to kruti svet preživetja.