Prikazujem 1-20 od 84.056 konkordanc.
Peruanec samega sebe v nasprotju z Evropejcem ne razume kot samooklicano središče kozmosa, prej kot njegov majhen obrobni drobec, izgorevajoč asteroid, ujet v sončevo magnetno polje. V najboljšem primeru je Peruanec luna, ki kroži okrog večjih, pomembnejših planetov, kot so skupnost, družina, bog. Henri Michaux, ki se je pred šestdesetimi leti potepal po sosednjem Ekvadorju, deželi, ki nama je vsak dan potovanja kot grožnja njegovega konca prihajala naproti, je na nekem mestu svojega popotniškega dnevnika opisal tipično staro indijančevo kočo, kakršno je moč še dandanes najti v najbolj odmaknjenih tropskih in visokogorskih predelih Peruja. Tradicionalna indijanska hiša je brez oken, ki bi omogočala ubežni pogled na prividno obvladljivo in v varni distanci ležečo okolico. Tam zunaj ni ničesar, prebivalec hiše je izročen zabuhlosti nekaj neizprosno mračnih kvadratnim metrom lastne eksistence. Ta eksistenca, prostovoljno zaprta v svojo čumnato, ne obvladuje in ni ukazovalna, marveč kontemplativno predana sivim dimnim oblakom, ki se dvigajo s tlečega ognjišča. Indijančeva hiša, ki nima oken, je hkrati tudi brez dimnika. Plamen ostaja neločen od svojih saj in dima. Namen kurjenja ni zagospodovati toplemu prasketanju ognja, marveč se mu izročiti. Tradicionalna indijanska koča ohranja neobvladljivo razžarjeno središče, samozadosten, neobvladljiv in mogočen drobec izgubljenega
 sončnega  boga ostaja rešen v indijančevem ognjišču. Ko sva zapuščala Manolov Huaraz v smeri Trujilla, mesta ob severozahodni obali, sem se spomnil dveh, treh starih indijanskih koč, ki sem jih videl v okolici Chavín de Huántarja. Seveda je bila moja idolatrija peruanske drugačnosti popolnoma brezpredmetna, saj sam najverjetneje ne bi mogel zdržati niti pet minut v kaki od teh zadušljivih barak, ki so spominjale kvečjemu na lopo iz mojega otroštva, v kateri je oče po kolinah dimil meso. Nekega večera, ko je naša družina skupaj sedela pri znancih, s sinom katerih sva pravkar pričela obiskovati osnovno šolo, je na vratih nepričakovano pozvonilo. Možakar je stoječ v temi hodnika oznanil, da je vaškim gasilcem pravkar uspelo zamejiti uničenje, ki ga je pričel požar. Lopa je skupaj z mesom, ki ga je oče prepustil dimnim čarovnijam, orodjem, kosilnico in mojim prvim kolesom, na katerega sem bil silno ponosen, pogorela do tal. Vojska zveličanja, pravi Michaux, bojda namerava poslati službene idiote, ki naj indijance naučijo, kako graditi dimnike. Kaj bo indijancu potem še ostalo? Bogat, tak naj bo indijanec! Seveda ne bi nikoli zamenjal oken in centralne kurjave za nekaj kubičnih metrov dima, smrada po sežganem lesu, postani hrani in ljudeh, a hkrati ne bi mogel nikoli zatrditi, da sem sredi vseh možnih pripomočkov udobja, ki si jih je izmislila moja civilizacija in ki sem se jim privadil, bil kdaj bolj srečen in zadovoljen, kot so bili izginjajoči obrisi človeških postav, pari oči, ki so se vse globlje pogrezali in izginjali za zastori svilenega dima, dišečega po ljudeh in pečeni koruzi.
BARVITO Tako ženske kot moški se radi odenejo v oblačila živih barv. Veliko vzorcev blaga izvira iz Afrike, od koder tudi navdih za namizna pregrinjala, brisače in odeje v
 sončno  rumenih, oranžnih in živozelenih odtenkih.
Velemestni vrvež milijonske Lime se je medtem počasi izgubljal. Ulice so se razpotegnile v ogromne rumene puščavske griče, poseljene z neskončnimi barakarskimi naselji. Za številne od teh golih opečnatih arhivov žalosti so se v preteklosti bíli krvavi boji med tistimi, ki niso imeli ničesar, se pravi tudi ničesar, kar bi lahko izgubili, in tistimi, ki so imeli vse, se pravi tudi pravico početi karkoli: veleposestniki, diktatorski državni oblastniki in cerkev. Skwaterji, ki so oboroženi s peruanskimi zastavami, zasilnimi šotori in svojimi golimi telesi čez noč zasedali nikogaršnja ozemlja, so za sabo povlekli mnogokrat tisoče tistih, ki so hoteli le eno: pravico do nekaj kvadratnih metrov eksistence. Boji za zasedena ozemlja so pogosto terjali na desetine življenj, okruten davek za nekaj kvadratnih metrov ničesar sredi puščave. In tudi ko so oblasti pod pritiskom javnosti tu in tam popustile in je nasilna zasedba uspela, je to pomenilo le gradnjo še enega naselja bede, še ene La Victoria ali Villa el Salvador, četrti, v kateri so manjkala še desetletja do elektrifikacije in še dalj do trenutka, ko bi v barake pritekla tekoča voda, bila speljana zasilna kanalizacija in asfaltirana neskončna hrbtišča prašnih ulic, ki so se kačasto vile med barakami. Medtem je puščava s svojimi ostrimi sipinami izpodjedala in vzpodbujala k temu, da najrevnejši, ki so vsako jutro kljubovaje otresali s svojih trudnih, prepotenih teles njen ostri prah, izpodjejo sami sebe. Da nekega jutra za vedno izginejo, srhljivo neslišno, tako kot so se neke noči priselili, in prepustijo svojo pločevinasto barako, svoje štiri prepišne kvadratne metre, tapecirane z ostanki kartonastih škatel in drugih odpadkov, družini naslednjega velemestnega srečelovca. Puščava, kamorkoli je seglo oko. Le tu in tam, na desetine kilometrov narazen, ko je kaka reka našla svojo pot v ocean, se je zdelo, da so stari bogovi, ki so jim nadeli tuja krščanska imena in vsilili jezik osvajalcev, inkvizicije in velikih vojaških premikanj mej polpreteklih stoletij, pustili bogate, z zelenjem obrasle strugaste smerokaze do svojih bivališč v gorah. S cvetjem in bujnim rastlinjem prerasli pasovi zemlje so sledili rečnim koritom in rezali monotonost prahu v zeleno obrasle puščavske pasove. Tolikšno zelenje je bilo v zaprašenih obalnih peruanskih mestih moč najti le za zidovi patiev, kjer so se majhni oltarji razkriljenih vej, eksplozije cvetov, listov in drobnih plodov, dvigali kot veličastne opombe k izgubljenemu svetemu tekstu. Tam so bile resnice odstrte, bile so tisto, kar je od nekdaj jasno in kruto določeno in tujcu pogosto dostopno le kot bežen pogled skozi razporek med priprtimi vekami vrat. Za visoko zagrajenimi patii luksuznih vil je življenje prizor s pražnje oblečenimi otroki premožnih, ki se igrajo v senci platane. A takih prizorov je le peščica. Neprimerno pogostejša podoba življenja v Peruju je prizor z otroki v capah sredi umazanije predmestnih ulic, podrtij, cestnih obvoznic, propadajočih kmetij, z otroki, ki morajo s šestimi leti na cesto prodajat vse, da bi lahko preživeli. Tako kot se v Peruju za vsakim nasmehom skriva vsaj še en obraz, poln bolečine, ima vsak
 sončen  in z zelenimi bogovi prerasel patio vsaj štiri temne, s smetmi in prahom zasute dvojnike na drugi strani istega mesta. In ta druga stran je lahko že sosednja ulica, sosednja stavba, sosednji vhod. Razdalja med neznosno revščino in neizmernim bogastvom je v Peruju mnogokrat manjša od bolečega ušesa igle za šivanje. Človek se komajda zgane in srhljivo nasprotje mu je že prebodlo oko.
analiziranega vrednostnega papirja. Temeljno orodje klasične tehnične analize so najrazličnejši grafi. Za pristaše te metode v šali celo pravijo, da v sobo ne spustijo niti
 sončnih  žarkov samo zato, da jih lahko v miru preučujejo. V zadnjem poglavju avtor spregovori še o sodobni teoriji vlaganja, ki pri naložbeni odločitvi dodatno upošteva tudi učinek naložbe na tveganje ter donosnost vlagateljevega celotnega premoženja. Na koncu knjižice Metode za analizo vrednostnih papirjev boste našli bogat seznam literature, ki se z različnih vidikov dotika obravnavane teme. Mojca Strojan, Sektor za stike z javnostjo
Napoved za Slovenijo: Večinoma bo
 sončno , občasno zmerno oblačno. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter, proti večeru so predvsem v severni Sloveniji možne posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature od 10 do 16, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj Celzija.
Z njegovo smrtjo se je končala doba slovenskega impresionizma. Med štirimi vodilnimi impresionisti - poleg Jakopiča, Groharja in Jame - je Sternen nova, izrazita umetniška osebnost, ki je vnesla v slovensko umetnost svojski slikarski koncept. Bil je predvsem figuralik, slikar aktov in portretov, medtem ko so njegove pokrajine in tihožitja v manjšini. Bil je slikar vidnega sveta in je vselej delal po modelu, risba pa mu je bila osnovno sredstvo za konstrukcijo slike. V svojem slikarstvu je hotel ohraniti plastičnost figure ali predmeta v prostoru in z barvo posredovati optični vtis celote. Trudil se je, da mu
 sončna  svetloba ne bi toliko razkrojila barvnih površin, da bi predmeti v razblinjenem barvnem tkivu izgubili plastičnost in končno vso spoznavno obliko, kot se je dogajalo pri doslednem impresionizmu. Med obema vojnama je Sternenov objektivni impresionizem oslabel, vse bolj se je predajal študiju in reševanju barvnih problemov, ki jim je vtis resničnosti komaj še izhodišče, a zveze s predmetom ni nikoli izgubil. Sternen je - od portreta v barvno stopnjevani realistični upodobitvi, prek aktov, ki rešujejo probleme barv in svetlobe, do stropnega iluzionizma baročne tradicije - vsebinsko in slikarsko-tehnično obogatil slovensko umetnost ter opravil velikansko restavratorsko delo z velikim tehničnim znanjem, odgovornostjo in s spoštovanjem do dediščine.
Z zadnjimi
 sončnimi  žarki otok utone v skrivnostne meglice, na obzorju pa se kot privid razpnejo bela jadra trojambornice. Prizor iz Kolumbovih časov je z malo sreče na Kanarskih otokih še vedno mogoče doživeti. Še posebno na manjših, manj znanih otokih.
Za naklonjenost sončnega boga so se na vse kriplje potegovali tudi Azteki, najmočnejše izmed mehiških indijanskih plemen, ki so do Cortezovega blitzkriega kraljevali v državi na območju današnjega Ciudad de Mexica. Da bi kultura, znanost in umetnost v njihovi zlati dobi nemoteno uspevali in obrodili bogate sadove, je bilo nujno bogove vsako leto malce podkupiti, še posebej
 sončnega . Recimo s približno 20.000 človeškimi žrtvami letno. Najbolj popularno je bilo izrezovanje srca in glede na specifične božje zahteve tudi obredno použitje ostanka telesa. Žrtve, ki jim v svete namene niso odprli prsnega koša, so bodisi obglavili bodisi zažgali bodisi utopili bodisi z velike višine zmetali na kamnite plošče. V čast boga dežja so umirali otroci. Dolgo in boleče, kajti njihove solze so bile zagotovilo za dež. Saj razumete, več solz, več dežja. Muhasto boginjo, ki je skrbela za pridelek koruze, so v dobro voljo spravljali z deviškim plesom. Devica, ki jo je doletela ta čast, je morala plesati do nezavesti. Ko je dokončno omagala, so jo pobrali vrači in ji zadali smrtni udarec. Odrli so ji kožo in nadel si jo je svečenik, ki je nadaljeval s kulturnim programom, dokler za koruzo zadolžena boginja ni dobila dovolj duhovne hrane. Azteki so bili militantna skupnost z izrazitimi osvajalskimi težnjami in na bojnih pohodih so zajeli veliko ujetnikov. Ker z njimi niso imeli kaj početi, so jih z veseljem v neomejenih količinah darovali bogovom. Samo med kronanjem kralja Ahuitzotla so jih menda zaklali kar 80.000.
MARIBOR, 8. -Po jesenski beri točk Maribor Teatanika tudi najbolj vneti pristaši vijoličastih niso napovedovali
 sončne  pomladi moštva iz Ljudskega vrta, ki pa je na koncu dobesedno eksplodiralo, pokazalo svojo veličino in potrdilo, da "vijolice zares cvetijo na pomlad". Če odmislimo vse težave, ki jih je imel klub, in jih še ima, potem smo celo presenečeni nad velikim uspehom nogometašev, ki že pet mesecev niso prejeli plač, igrali pa so kot pravi športni profesionalci.
25.000,00 EUR Težave ima pri daljši hoji, pri dvigovanju bremen, ob daljši avtomobilski vožnji se mu razboli stegno in križ ter komolec, zaradi omejene gibljivosti komolca in podlahti je oviran pri delih na kmetiji, groba moč leve roke je nakazano zmanjšana, omejen je pri uporabi orodja, ki ima toporišče, in pri dvigovanju, ko je potreben fini prijem, ne zmore dvigovati bremen, težjih od 5 kg, ne more 8 ur delati, zaradi težav z levo roko ne more več opravljati svojega poklica, ima moteno čutenje v treh prstih poškodovane roke, opustil je športne aktivnosti (pred nesrečo se je aktivno ukvarjal z judom in pet let treniral nogomet, košarka). Težave ima tudi z vidom (ko si pokrije desno oko, z levim očesom nič ne vidi), ob
 sončnem  vremenu mora v hišo, ker ga začne močno boleti glava, občasno solzenje in bleščanje ga ovira pri vožnji avtomobila, pri gledanju televizije in ob močni svetlobi mora nositi sončna očala. Je invalid III. kategorije.
Tako v izpušnih plinih ni več ogljikovega oksida, dušikovih oksidov in ogljikovodikov. Dušikovi oksidi in ogljikovodiki pod vplivom
 sončne  svetlobe reagirajo s plini v atmosferi in pri tem nastajajo snovi, ki so škodljive za okolje in zdravje ljudi.
Energija je naravna danost, brez katere si ne moremo predstavljati gibanja, toplote in življenja nasploh. Med ohlajanjem Zemlje so potekale kemijske reakcije, pri katerih so nastale anorganske snovi, v katerih je shranjeno ogromno energije. Sonce je bilo in še dolgo bo glavni vir energije planeta Zemlje. Pod vplivom
 sončne  svetlobe se je v milijonih let razvijalo življenje na Zemlji. Nastala so fosilna goriva, premog, nafta in zemeljski plin, ki v današnjem času pomenijo več kot 90 % energetskih virov.
SEVNICA "Zakaj ne bi bili Sevničani enkrat prvi? Taka stvar je v duhu sodobnega časa," sta svetnika Tine Zupančič in Jože Kunšek (SLS+SKD) zagovarjala projekt Vsaka hiša
 sončna  hiša, ki ga je ljubljansko podjetje Gea-Sol sooblikovalo z Turboinstitutom, ministrstvi za okolje, za gospodarstvo, za šolstvo, za delo in za zdravje ter GEF Svetovnim skladom za okolje. Slovenski projekt naj bi služil kot vodilo nadaljnjemu projektu EU, ki bo potekal v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Španiji, Portugalski in Sloveniji.
»Najbrž se sprehaja. Kje bi pa lahko bila, saj je že skoraj deset zvečer. Vselej je imela rada dolge sprehode, zlasti v večernih urah, po
 sončnem  zahodu, ko se je začelo temniti. Oče je dobil sive lase od te njene nore želje po dolgih sprehodih. Pogosto se je dogajalo, da je enostavno izginila in se vrnila ob enih zjutraj. Kolikokrat sva z očetom gledala skozi okno, kje je, hodila sva ji naproti, prisluhnila vsakemu šumu. Ona pa se je lepo brezskrbno sprehajala, kot da se ni nič zgodilo. Ej, če je to normalno?«
Moj odgovor: vsi ljudje imajo prevladujoče negativno mišljenje, vse dokler ga ne popravijo pri sebi. To slabo mišljenje tvori nekakšni črni zastor, skozi katerega potem gledajo sebe in svet. Logično je, da s črnimi očali na nosu, skozi črno miselno zaveso žal ne moremo videti sijoče
 sončne  svetlobe, zato je zanje vse, kar pogledajo, slabo oziroma črno-sivo. Ljudje v takšnem miselnem stanju ne poznajo pravega sebe oziroma sebe takšnega, kot v resnici so. Poznajo le svojo navidezno sivo verzijo sebe, ki ni realna, je le plod črnega mišljenja, nič drugega. Če to sivo črnino svojega mišljenja spremenimo v sončno mišljenje, to je v pozitivno mišljenje, takrat damo dol črni zastor in črna očala, šele takrat smo sposobni prvič spoznati sebe. To je čudovita slika in čista resnica. Vsi smo v sebi čudovita, dobesedno božanska bitja z vsemi dobrimi lastnosti. To je tisto, "da smo narejeni po Božji podobi". To ni idealna slika, temveč je prava resnica. Res, "poleteli bomo v nebo" ob njej, hkrati pa bomo bolj prizemljeni v resnici in v resničnosti kot kdaj koli prej. Ni strahu, da bi se prevzeli. Samo spoznali se bomo!
V TEJ UČNI ENOTI LAHKO ZA VIŠJO RAVEN PRIKAŽEMO FOTOKEMIČNO RAZGRADNJO KLOROTRIFLUOROMETANA IN JO NAVEŽEMO NA VLOGO OZONA V STRATOSFERI. TREBA JE POUDARITI, DA OZON NE DELUJE SAMO KOT SPOJINA, KI ABSORBIRA VALOVNE DOLŽINE
 SONČNE  SVETLOBE OD 240 DO 320 NM, AMPAK DA OZON V STRATOSFERI POVZROČA TUDI PRETVORBO SONČNE ENERGIJE V TOPLOTO IN S TEM TEMPERATURNO INVERZIJO.
Pogosto se občutno ohladi prav na prvi pomladanski dan. Zato se nismo čudili vremenskim kartam, ki so po
 sončnih  in izjemno toplih dneh v prejšnjem tednu že napovedovali močno ohladitev z dežjem in ponekod s snegom. Lani je bil padec temperature ta čas še bolj intenziven. V ravninskem svetu so temperature padle na 4 do 8 stopinj Celzija pod ničlo, celo v Istri na minus 2 stopinji. Podnevi je bilo na prvi pomladni vikend le okrog 6 stopinj in močan severni veter je tako kot že dostikrat prejšnja leta prekinjal planiško prireditev. Tudi leta 2002 je imel prvi pomladni vikend le okrog 6 stopinj, na Primorskem 12 stopinj, ponoči pa je bilo povsod blizu ničle. V hribovitem svetu je bilo tedaj celo podnevi med minus 3 in minus 7 stopinjami. Tudi na ta prvi pomladni vikend leta 2002 v Planici niso dokončali tekmovanja zaradi severnega vetra. Leta 2001 se je močno ohladilo za veliko noč, saj je bil prejšnji božič izjemno topel, med 5 in 10 stopinjami. Leta 2000 pa smo imeli najtoplejšo veliko noč: sedem dni pred koncem aprila je bilo kar do 28 stopinj torej velika noč na travi! Prejšnji božič (1999) pa smo preživeli »za pečjo«, 10 do 20 stopinj pod ničlo. Nekateri vremenski pregovori torej kar držijo.
Na vrtu izberimo za solato
 sončno  gredico, ki jo pognojimo s kompostom ali mineralnimi NPK-gnojili, ki ne vsebujejo preveč dušika. Izogibajmo se svežemu hlevskemu gnoju. Solato presajamo s koreninsko grudo, s čimer preprečimo poškodbe korenin in začetni šok rastline, razdalja med rastlinami pa naj bo od 15 do 30 cm, odvisno od vrste solate. Poleti je solato najbolje sejati na stalno mesto, saj sadike po presajanju lahko hitro ovenijo razen, če je ne sejemo v šotne lončke ali tablete, tako da sadike presadimo skupaj s koreninsko grudo, to zmanjša možnost vročinskega šoka.
Drnovškova vlada je soglašala s ponovnim imenovanjem Edvarda Ovna za direktorja stanovanjskega sklada, tako da bo ta konec julija začel svoji drugi direktorski mandat v tej ustanovi. Pri odločanju o Ovnovi kandidaturi se vlada ni ukvarjala z nepojasnjenim spornim kratkoročnim posojanjem javnih skladovih sredstev gospodarstvu, pri katerem izstopa primer podjetja Sončni vzhod. Direktor stanovanjskega sklada Edvard Oven se vozi s črnim audijem z registrsko tablico z oznako SV - Sonči vzhod, podjetje
 Sončni  vzhod pa je leta 1993 od stanovanjskega sklada dobilo za okoli milijon mark kratkoročnih posojil.
izkoristkom, ki ga General Motors vgrajuje v prototipe svojih elektromobilov. Kljub tako bogatim izkušnjam pa so AeroVironmentovi inženirji pri gradnji Pathfinderja naleteli na kopico novih težav. Sonce je razmeroma šibak vir energije, zato mora imeti letalo na sončni pogon zelo dobre letalne lastnosti. Manjše letalo ponavadi lahko leti s približno 100-kilovatnim motorjem, tolikšne moči pa ne bi dale niti najboljše sončne celice, čeprav bi jih namestili po vsej površini letala. Sonce daje komaj kak kilovat moči na kvadratni meter,
 sončne  celice pa le del te energije pretvorijo v elektriko. Da bi potreboval kar najmanj energije, mora biti Pathfinder čim lažji. Letala so večidel zgrajena iz aluminija, katerega gostota znaša okoli 2.700 kg/m3, rebra Pathfinderjevega krila pa so iz ekspandiranega polistirena z gostoto komaj 16 kg/m3. Rezultat te tehnologije je letalo, ki tehta pičlih 180 kg.