Prikazujem 1-20 od 47.608 konkordanc.
Ljubljana, 08. septembra (STA) - S podpisom koalicijskega sporazuma so prihodnje vladne partnerice SMC, DeSUS in SD po mnenju mandatarja Mira Cerarja sklenile trdno zavezo sodelovanja pri iskanju najboljših poti za Slovenijo. Kot je poudaril v izjavi za medije po podpisu, želijo zlasti pripeljati državo iz krize, stabilizirati politični prostor in
 spodbuditi  gospodarske tokove. SMC, DeSUS in SD si bodo prizadevale tudi za konsolidacijo javnih financ, poskrbeti si želijo tudi za normalno socialno okolje in opraviti ostale nujne naloge. "Koalicijski partnerji smo trdno zavezani, da po svojih najboljših močeh tako v vladi kot v državnem zboru in drugod, kjer bomo imeli vpliv in pristojnosti, storimo vse, da uresničimo te naloge," je poudaril Cerar. S tem bodo, kot je dejal, dali tudi pozitiven znak tujini, da je Slovenija zmožna "sama sebe upravljati kakovostno, inovativno in trajnostno". Želijo pa si tudi dobro sodelovati z opozicijo, s civilno družbo in vsemi državljani, ki bodo pripravljeni prispevati k temu, da Slovenija najde pravo pot, je še povedal Cerar.
Če brskate po knjigarnah Londona ali Pariza, boste verjetno ugotovili, da je na področju filozofije največ študij posvečenih pred leti le ozkim krogom znanemu francoskemu filozofu Emmanuelu Levinasu. Kar se zdi presenetljivo, saj je svoje veliko delo Totaliteta in neskončnost napisal že leta 1961, a v resnici ni presenetljivo. Levinas je namreč lani umrl in po neki morbidni logiki smrt
 spodbudi  knjigopisce. Morbidni zato, ker avtorja ni več, in ni ne počaščen s hvalo niti ne more odgovarjati na kritike. Kot da bi moral umreti, da bi nam delo postalo dostopno.
Na razglednicah so motivi slovenskih krajev, na hrbtni strani pa opis programov in kontaktni naslovi. Z razglednicami želijo
 spodbuditi  slovenske turiste, da bi še raje preživljali proste konce tedna doma.
Ljubljana, 30. januarja (STA) - Kvantitativno sproščanje omogoča, da denar pride v realno gospodarstvo in se zažene nov investicijski cikel. Je pa res, da če ni povpraševanja po novih investicijah, kakršnakoli količina denarja ne pomaga. Zato je najpomembneje, kaj se bo dogajalo z Junckerjevim načrtom investicij, je za Finance povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. "ECB je s kvantitativnim sproščanjem omogočila, da denar pride na mizo. Kaj se bo dogajalo z investicijskim načrtom evropske komisije, pa ni v domeni ECB, zato so pomembni koraki, ki jih bo komisija naredila v prihodnjih mesecih," je za današnjo izdajo časnika dejal Jazbec. Kvantitativno sproščanje želi
 spodbuditi  tudi kreditiranje, kar je ena izmed glavnih dejavnosti bank. Guverner upa, da bodo banke denar, ki ga bodo prejele s prodajo državnih obveznic, posojale naprej in se ukvarjale s kreditiranjem, kar bi pozitivno vplivalo tudi na gospodarstvo. Za zagon novega investicijskega cikla je po njegovem mnenju pomemben investicijski program evropske komisije ter tudi nadaljevanje strukturnih reform. Ob upadu kreditiranja bi se morali vprašati, ali imamo opravka s posojilnim krčem ali upadom povpraševanja. Trg na to vprašanje odgovarja, da dobri investicijski projekti najdejo financiranje, pravi Jazbec in kot primer navaja financiranje projektov slovenskih startupov na ameriških platformah. "Vedno obstaja pot za financiranje dobre ideje," pravi. Slovenija je trenutno v položaju, ko ima gospodarsko rast, ki jo spodbujata izvozni sektor in učinkovitejše izkoriščanje evropskih sredstev ob še vedno negativni posojilni rasti. "Smo učbeniški primer brezposojilne gospodarske rasti, kar je seveda z vidika makroekonomskih kazalcev nekaj dobrega, sploh če to primerjamo z letom ali dvema nazaj," ugotavlja guverner. A dodaja, da je na drugi strani treba sprejeti dejstvo, da je slovenski bančni sistem še vedno v fazi krčenja. Vse banke so pred izzivom vnovičnega definiranja svojega poslovnega modela kot tudi upravljanja. "Predvsem zaradi reševanja bančne krize je država postala še večja lastnica bank. Vlada se bo morala odločiti, kako naprej," pravi Jazbec. Z vidika regulatorja je glavno, da so vse banke kapitalsko ustrezne in da nimajo likvidnostnih težav. S tega vidika ni nobenih težav, je pa vprašanje, ali so minuli poslovni modeli dolgoročno vzdržni in zanimivi tudi za v prihodnje, dodaja. Glede morebitne prodaje NLB s prvo javno ponudbo delnic (IPO) pravi, da si kot davkoplačevalec ne bi več želel, da se njegov denar porablja za kakršnokoli reševanje državnega podjetja ali državne banke. "Če obstaja pot, da se omeji poraba davkoplačevalskega denarja za morebitne težave v državnih podjetjih, in če je ta pot IPO, je to vsekakor ena izmed možnih rešitev," odgovarja.
- Učitelj po svoji presoji lahko pri tem vprašanju uporabi raziskovalni način dela, pri tem lahko
 spodbudi  dijake, da uporabijo vse pojme, ki so se jih v tem poglavju že naučili. Z uporabo Kemijskega podatkovnika (6) lahko pripelje razpravo do naslednjih ugotovitev:
V uvodnem govoru je predsednik PGD Dobrava Anton Mojstrovič pozdravil vse prisotne. Povedal je nekaj več o zgodovini njihovega društva, ustanovljenega leta 1932, in o velikodušnem pokrovitelju novega avtomobila g. Alojzu Jeraku (ki ga žal zaradi poslovnih obveznosti ni bilo na paradi), nekoč njihovem sokrajanu, sedaj pa prebivalcu Venezuele. Omenjeni dobrotnik je pomagal gasilcem Dobrave tudi že leta 1972, ko jim je podaril nov gasilski avto z vso potrebno opremo. Letos pa je za sodobno gasilsko opremo avta prispevalo 666 darovalcev in občina Škocjan. Vsi ti prispevki pa so PGD Dobrava
 spodbudili  k nadaljnjemu delu. Ob pomoči pokroviteljev so se odločili tudi za nakup gasilskega prapora, ki so ga razvili na sobotni slovesnosti. Ob tej priložnosti so podelili tudi več priznanj, pohval in zahval za prizadevno delo in pomoč članom društva ter pokroviteljem.
Ribniški sejem suhe robe in lončarstva, ki spada med največje in najbolj uveljavljene turistično-etnografske prireditve v Sloveniji, je tudi tokrat privabil v deželo suhe robe več deset tisoč obiskovalcev. Kljub občasnemu rahlemu deževju je letošnji že 24. tradicionalni sejem v organizaciji domačega turističnega društva in pod pokroviteljstvom Občine Ribnica v celoti uspel in obiskovalci so zadovoljni odhajali iz Ribnice. Udeleženci sejma so se na otvoritvi predstavili v že uveljavljeni in vsem obiskovalcem sejma nepogrešljivi sejemski povorki, ki so jo sestavljali krošnjarji in suhorobarji vseh generacij, godba na pihala, vse bolj izvirno in uveljavljeno etnografsko društvo iz Hrovače ter pevci in glasbeniki. Poleg sejemskega »barantanja« s prodajalci in proizvajalci je bil za obiskovalce v dopoldanskem času vsekakor najzanimivejši nastop najboljših poustvarjalcev slovenske ljudske glasbe. V ribniškem gradu so se predstavili s svojim zanimivim programom pevci in glasbeniki iz vse Slovenije: Prifarski muzikanti, Katice, Istrijanski muzikanti, Kamniški koledniki, Šavrinske pupe en ragaconi, Ljoba Jenče, Dejan Praprotnik, Slavko Plut, Marjan Beton in Dolenjski harmonikaši. Sejem tudi letos ni minil brez domačih čebelarjev, ki so imeli dan odprtih vrat pri šolskem čebelnjaku in gobarjev z njihovo tradicionalno razstavo. Člani ribniškega rokometnega kluba, ki so se spet uvrstili v prvo ligo, pa so predstavili dosedanje uspehe in dosežke vseh svojih generacij. V popoldanskem času so na različnih prizoriščih potekale zabavnoglasbene prireditve, najbolj odmevna pa je bila vsekakor modna revija v grajskem letnem gledališču, ki so jo s svojim nastopi popestrili humorist Sašo Hribar ter pevca Nataša Mihelič in Vili Resnik. Slavnostni govornik, minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer, je ob otvoritvi Ribničane
 spodbudil , da tudi v naslednjem tisočletju nadaljujejo s tradicijo njihove preteklosti in iznajdljivosti, ki jim jo je že davnega leta 1492 priznal cesar Friderik z izdajo posebnega dovoljenja za neobdavčeno prodajo suhe robe.
Zato začelja naše uganke ne bomo paberkaško dopolnjevali s podatki, s katerimi so vas oprtali že učitelji in profesorji v šoli, ampak samo
 spodbudili  k branju odlomka iz nekega njegovega že zasnovanega, a naslovniku neodposlanega pisma, ob čemer se verjetno tudi vi strinjate z mislijo, da so naše najčistejše in najbolj pronicljive tiste, ki jih zatajimo pred svetom. Sodimo, da je vsebina tega neodposlanega, a za pesnikovo človeško podobo nadvse značilnega pisma takšna, da je tudi po skoraj sto letih prav v našem času še vedno spodbudno in za vsakogar priporočljivo branje.
Vest o novi gradnji se sklada z ambicijo emirata, ki se skuša uveljaviti kot globalna turistična in investicijska destinacija. V zavest ljudi bi se radi zasidrali s futurističnimi megaprojekti, med kateresodi gradnja umetnih otokov, notranjih smučiš - in rekordno visokih stolpnic. (Gradnja Burdž Kalife, ki je bila končana leta 2010, je namreč
 spodbudila  nepremičninski razvoj v centru Dubaja, okolišu, kjer so zdaj parcele najdražje. Tudi sama stolpnica je danes turistična znamenitost in ena najdonosnejših atrakcij v mestu.)
Pismo Irene Ružič nam ni dalo miru, zato smo se z Mercatorjem domenili za sodelovanje. Obiskali jo bomo še pred velikonočnimi prazniki in jo obdarili. Tako ji bomo vsaj malce polepšali praznične dni in nemara
 spodbudili  še koga, da ji pomaga. O srečanju z njo in njeno družino bomo še poročali.
Zeleni listi pese, ki vsebujejo kalij, natrij, magnezij, jod in železo, dobro oskrbijo telo z rudninskimi snovmi. Liste in mehka stebla očistimo, operemo in iztisnemo sok. Ta ugodno vpliva na jetra in žolčnik. Na dan popijemo 1 dl soka, ki dobro
 spodbudi  počasno prebavo. Za zelenjavni koktajl vzamemo skodelico, ki meri 250 ml (1/4 litra) in odmerimo 1/3 skodelice korenčkovega soka, 1/3 skodelice soka rdeče pese, 1/4 skodelice kumaričnega soka in 1 žlico limoninega soka. Vse sestavine zmešamo v električnem mešalniku. Koktajl lahko pijemo za zajtrk ali malico.
Vse po malem. Seveda je bila to parodja, ironija, simbolno prikazovanje situacije, ki mu težko kdorkoli oporeka, saj je kreativno, vizualno. Po drugi strani se je začel ustvarjati krog ljudi, ki ga je to začelo zabavati, začeli so se ukvarjati s tem in
 spodbudili  še druge udeležence protestov, naj se odzivajo kreativno, ne s kockami, ampak s simboli, ki imajo precej močnejši učinek. Elite na kreativnost ljudi ne znajo odgovarjati, tega so se prestrašili. Po tistem so se umaknili, nehal žaliti protestnike. Obenem pa so to dogodki, ki so začeli povezovati ljudi na ulici. Danes je veliko pomanjkanje tega, da bi se ljudje začeli na ulici kritično pogovarjati, razmišljati. To se mi je zdelo osnovno, da se na ulici odvija gibanje, ki je obenem umetniško in socialnodružbeno, pa tudi ritual, osnova kulturnega druženja.
"Prebivalstvo bomo
 spodbudili , da si naredi zaloge hrane za deset dni," prav tako pa svetujejo zaloge vode za pet dni, pri čemer je treba na osebo računati dva litra vode na dan, je med drugim zapisano v strategiji.
Z Miro Edelbaher soglaša tudi mag. Smiljan Juvan, vodja sektorja za študije in projektiranje v Vodnogospodarskem biroju Maribor: "Pri nas se suše ponavljajo kar pogosto in stanejo državo veliko denarja. Ampak problem je v tem, da so državni uradniki nekaj časa po suši še zagnani, tudi
 spodbudijo  določene aktivnosti, denimo izdelavo nacionalnega programa namakanja ali ustanovitev družbe za namakanje, potem pa nekaj let suše ni in vse zastane. Ko se suša ponovi, se začne delo znova. Nikoli ga ne dokončamo; ni sistematičnosti, s katero bi bilo mogoče vsaj omiliti katastrofalne posledice."
Kranj - Izdatki za zdravila zadnja leta v Sloveniji zelo naraščajo, lani so iz obveznega zavarovanja za zdravila namenili 58 milijard tolarjev, kar je dobrih 17 odstotkov vseh odhodkov za zdravstvene dejavnosti in 6,4 odstotka več kot leto 2002. Kljub novembrski uvedbi sistema medsebojno zamenljivih zdravil pa si Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prizadeva tudi za pravilno in varno rabo zdravil na recept. Doslej so temu področju v Sloveniji namenili premajhno pozornost, s podobnimi težavami pa se srečujejo tudi v razvitih evropskih državah, kjer se vse pogosteje odločajo za izobraževanje in vzgojo prebivalcev za varno in pravilno rabo zdravil. Raziskave kažejo, da zavarovane osebe, zlasti kronični bolniki starejši od 65 let, kot neporabljene zavržejo od 10 do 20 odstotkov vseh predpisanih zdravil. V Nemčiji tako odvržejo kar za 4 milijarde evrov neporabljenih zdravil, z letošnjo akcijo znižanja nepotrebnih zalog zdravil za polovico pa naj bi prihranili za okrog 2 milijardi evrov. V Sloveniji zavarovane osebe letno zavržejo za od 8 do 17 milijard tolarjev zdravil, skoraj 7 odstotkov gospodinjstev pa doma hrani 20 ali več škatlic zdravil. Če bi za polovico zmanjšali količino neporabljenih in zavrženih zdravil, bi s tem prihranili od 4 do 8 milijard tolarjev. ZZZS zato načrtuje promocijsko kampanjo Partnerji za varno in pravilno rabo zdravil, ki naj bi ljudi
 spodbudila  k skrbnejšemu ravnanju z zdravili.
Kranj Vodstvo Planinske zveze Slovenije je potrdilo najvišje cene nočitev, osnovne prehrane in napitkov v kočah prve in druge kategorije za leto 2004. Kot je povedal načelnik gospodarske komisije PZS Metod Kovač, je največ sprememb zlasti pri cenah nočitev. Ker se število članstva v planinskih društvih zmanjšuje, so želeli
 spodbuditi  zanimanje za članstvo tudi s popusti pri nočitvah. Tako imajo od letos planinci z veljavno izkaznico namesto 30 kar 50 odstotkov popusta za spanje v kočah. Za I. kategorijo koč je polna cena 4800 tolarjev v sobi z 1 do 4 postelj, 4000 tolarjev v sobi s 5 do 8 postelj in 2400 tolarjev na skupnih ležiščih. V kočah II. kategorije so cene enakovrednih sob 3200, 2200 in 1800 tolarjev. Pri hrani in pijači ni popustov. Enolončnica brez mesa stane 700 tolarjev v koči I. kategorije in 600 tolarjev v koči II. kategorije; enolončnica z mesom stane 900 (800) tolarjev, golaž in segedin pa 1000 (900) tolarjev. Za čaj (0,25 l) je treba odšteti 300 (200) tolarjev, za 1,5 l vode pa 600 (300) tolarjev. Ostale cene prehrane in pijač v kočah se oblikujejo prosto. Glede 50-odstotnega popusta pri nočitvah so pojasnili, da velja za člane PZS, člane slovenskih PD v zamejstvu in tujini, člane PZ Hrvaške in člane planinskih organizacij v UIAA, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reprociteti (Nemčija, Avstrija, Belgija, Španija, Velika Britanija, Italija in Francija). Na skupnih ležiščih imajo 60-odstotni popust mladi člani do 27. leta starosti, registrirani alpinisti, vodniki PZS, gorski vodniki, mentorji planinskih skupin, markacisti in člani GRS. Gorski reševalci in markacisti imajo na akcijah pravico do brezplačnega prenočišča. Obiskovalci z lastno rjuho imajo dodatni popust 350 tolarjev na ceno prenočišča. Planinskim društvom so priporočili, da nudijo družinam z otroki oziroma večjim skupinam obiskovalcev popuste pri prenočevanju po lastni presoji. Letno se vpiše v knjige po kočah okrog 1,3 milijona obiskovalcev, vendar v PZS ocenjujejo, da naše gore obišče vsaj še enkrat toliko ljudi.
Velika raznolikost in tudi krajevna oddaljenost posameznih družb pa je odgovorne v Savi navedla tudi na misel, da bi pri izobraževanju uporabili najsodobnejše možnosti informacijsko-telekomunikacijskih tehnologij.
 Spodbudil  jih je tudi razpis Zavoda za zaposlovanje, ki je ponujal sredstva evropskega socialnega sklada in domača sredstva ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za projekt e-izobraževanja. Na razpisu so uspeli in se odločili, da kot prvo vsebino ponudijo računalniško (IT) izobraževanje. Kandidiralo je 15 družb poslovne skupine iz vseh dejavnosti, sodelovalo pa naj bi 962 ljudi, ki tudi sicer uporabljajo računalnik.
V Gorenjskem glasu danes začenjamo novo rubriko, s katero želimo
 spodbuditi  Gorenjke in Gorenjce, da bi na balkonih in oknih svojih domov gojili avtohtonega lepotca, svetlo rdeč gorenjski nagelj, ki očitno spet postaja »in«. Zato zlasti mlajšim ljubiteljem, ki bodo po vrtnarskih enciklopedijah zaman iskali nasvete za vzgojo, za uvod posredujemo nekaj napotkov Jožeta Antolina z vrtnarije v Dorfarjih pri Žabnici.
Gorenjski nagelj s potaknjenci praviloma razmnožujemo avgusta. Najbolje uspeva v mešanici navadne vrtne prsti in krtin z rahlim dodatkom bele šote (nikakor črne!), torej v dokaj težki, vendar zračni zemlji, ki dobro vsrkava vlago in gnojila, pH naj bo od 5,5 do 6,5. Pozimi nagelj potrebuje mrzlo obdobje, ki ga naslednje leto
 spodbudi  k obilnemu cvetenju. Priporočljiva temperatura je okrog ene stopinje Celzija, zaščiten pa zdrži tudi pri - 5 stopinjah. Presaditi ga je dobro že februarja ali marca. Ker ima tanko mrežasto korenino, stare zemlje z nje ne odstranjujemo.
Zgodba se začne takoj po pogrebu. Dve stari krsti, stara mrliča in ena čisto nova krsta z novim »prebivalcem« življenja po smrti. Ta nov (igra ga Bojan Bešter) ne ve, kje je, a mu druga dva (Jakoba igra Mihael Šorli, Pera pa Boštjan Gorenc Pižama), ki sta v večnosti že dlje časa, kaj kmalu vse skupaj pojasnita. Ta novi bi seveda rad nazaj v pravo življenje. Mu uspe? Predstavo so premierno odigrali na začetku maja v gasilskem domu v Besnici, kjer so pripravili tudi dve ponovitvi. Občinstvo je igro sprejelo z navdušenjem, kar je člane novoustanovljenega gledališča (ki nekako nadaljuje tradicijo Gledališča čez cesto)
 spodbudilo , da se bodo v jeseni z igro podali tudi po drugih slovenskih odrih. V primeru dežja predstava na žalost odpade.