Prikazujem 1-20 od 3.727 konkordanc.
Imam 30 let delovne dobe in v tem času nisem koristila bolniškega
 staleža , kaj šele uslug, za kakršno sem prosila tokrat. Po razgovorih z ljudmi, ki izhajajo iz vaših krogov, vem, da mi ta storitev pripada. Zato zahtevam, da moj primer še enkrat preučite. Vem, da je v tem trenutku potrebno varčevati, vendar pa ne na primeru, kot je moj. Zagotavljam vam, da bom dosegla pravico, ki mi iz zdravstvenega zavarovanja pripada, pa čeprav po drugi poti.
Hospitaliziran je bil 10 dni. V tem času je prestal operativni poseg, v katerem mu je bil naravnan zlom na desni roki. Jemal je sredstva za lajšanje bolečin. Opravljal je fizikalno terapijo. Opravil številne kontrolne preglede in bil šest mesecev v bolniškem
 staležu .
Jože Štefko, kmet iz Ivancev v Prekmurju: »Uspešen bo tisti kmetijski minister, ki bo uspel v Sloveniji povečati
 stalež  krav vsaj za eno.«
Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku. V pritožbi navaja, da je bil tožnik kljub dokončni odločbi z dne 17. 12. 2002, s katero mu je tožena stranka odredila čakanje na drugo ustrezno delo, upravičen do izplačevanja nadomestila za bolniški stalež vse do zaključka bolniškega
 staleža . Odločba o čakanju na delo, ki je bila tožniku res izdana in je bila tudi dokončna, bi bila podlaga za izplačevanje nadomestila plače tožniku šele po zaključku bolniškega staleža. To bi moral upoštevati tudi izvedenec finančne stroke. Razen tega pa sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da je bil tožnik v času od decembra 2002 do aprila 2003 prikrajšan pri plači, pri čemer naj bi mu tožena stranka v maju 2003 izvršila poračun za preteklo obdobje. Ta ugotovitev sodišča je deloma pravilna. Tožniku pa kljub temu niso bile priznane zakonske zamudne obresti od priznanih in premalo izplačanih zneskov plač. Tožniku bi torej pripadale vsaj zakonske zamudne obresti od prepozno izplačanih razlik v plači oziroma nadomestilu plače za obdobje od decembra 2002 do aprila 2003.
Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku. V pritožbi navaja, da je bil tožnik kljub dokončni odločbi z dne 17. 12. 2002, s katero mu je tožena stranka odredila čakanje na drugo ustrezno delo, upravičen do izplačevanja nadomestila za bolniški stalež vse do zaključka bolniškega staleža. Odločba o čakanju na delo, ki je bila tožniku res izdana in je bila tudi dokončna, bi bila podlaga za izplačevanje nadomestila plače tožniku šele po zaključku bolniškega
 staleža . To bi moral upoštevati tudi izvedenec finančne stroke. Razen tega pa sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da je bil tožnik v času od decembra 2002 do aprila 2003 prikrajšan pri plači, pri čemer naj bi mu tožena stranka v maju 2003 izvršila poračun za preteklo obdobje. Ta ugotovitev sodišča je deloma pravilna. Tožniku pa kljub temu niso bile priznane zakonske zamudne obresti od priznanih in premalo izplačanih zneskov plač. Tožniku bi torej pripadale vsaj zakonske zamudne obresti od prepozno izplačanih razlik v plači oziroma nadomestilu plače za obdobje od decembra 2002 do aprila 2003.
Lani se je obseg bolniškega staleža znižal na 5,65 odstotka, in sicer 3,55 odstotka do 30 dni odsotnosti in 2,1 odstotka nad 30 dni. Leto dni je bila brez bolniškega staleža polovica vseh zaposlenih, četrtina dve leti, vsak peti pa več kot tri leta. Jože Copek, vodja omenjene projektne skupine, je povedal, da ima Sava sedaj za okoli dve odstotni točki nižji bolniški
 stalež  kot v drugih primerljivih tovarnah pri nas.Načrtujejo, da bodo bolniški stalež letos še znižali, in sicer na pet odstotkov. S tem se bodo močno približali bolniškemu staležu, ki ga imajo v podobnih tovarnah v razvitih evropskih državah (od 3 do 5 odstotkov). Bolniški stalež do 30 dni, na katerega imajo skupaj z zdravstvenimi delavci v podjetju največji vpliv, nameravajo na lažjih delih in v pisarnah znižati na vsega en odstotek, pri srednje težkem delu na dva odstotka, medtem ko naj bi bil pri težkem delu do štiri odstotke. Kot je dejal Jože Copek, jim bo k nadaljnjemu zmanjševanju odsotnosti zaradi bolezni pripomogla tudi nova delovna zakonodaja, ki bo, podobno kot v razviti Evropi, tudi pri nas močno zaostrila odhajanje v bolniško.
Lani se je obseg bolniškega staleža znižal na 5,65 odstotka, in sicer 3,55 odstotka do 30 dni odsotnosti in 2,1 odstotka nad 30 dni. Leto dni je bila brez bolniškega staleža polovica vseh zaposlenih, četrtina dve leti, vsak peti pa več kot tri leta. Jože Copek, vodja omenjene projektne skupine, je povedal, da ima Sava sedaj za okoli dve odstotni točki nižji bolniški stalež kot v drugih primerljivih tovarnah pri nas.Načrtujejo, da bodo bolniški
 stalež  letos še znižali, in sicer na pet odstotkov. S tem se bodo močno približali bolniškemu staležu, ki ga imajo v podobnih tovarnah v razvitih evropskih državah (od 3 do 5 odstotkov). Bolniški stalež do 30 dni, na katerega imajo skupaj z zdravstvenimi delavci v podjetju največji vpliv, nameravajo na lažjih delih in v pisarnah znižati na vsega en odstotek, pri srednje težkem delu na dva odstotka, medtem ko naj bi bil pri težkem delu do štiri odstotke. Kot je dejal Jože Copek, jim bo k nadaljnjemu zmanjševanju odsotnosti zaradi bolezni pripomogla tudi nova delovna zakonodaja, ki bo, podobno kot v razviti Evropi, tudi pri nas močno zaostrila odhajanje v bolniško.
Na javni obravnavi predlaganega načrta je bilo slišati različna mnenja. Rajko Prepadnik iz Ljubljanske nadškofije je ob izjemno visokem deležu sanitarnega poseka ugotavljal, da je močno porušena mehanska stabilnost sestojev. Po njegovem mnenju ni smiselno veliko vlagati v izboljšanje pogojev za divjad, ampak je bolje zmanjšati
 stalež  divjadi, ki povzroča škode. Ker je med načrtom in izvedbo precejšen razkorak, se je vprašal, ali ni morebiti vmes šibki člen. V skladu kmetijskih zemljišč in gozdov bi si po besedah regionalnega gozdarskega upravitelja Francija Pogačnika želeli še višji posek, razumejo pa, da je ob sedanji lesni zalogi težko zagovarjati povišanje. Če bi »aktivirali« opuščene planine, bi lahko zmanjšali pašo v gozdu, je menil Pogačnik in se zavzel, da bi ob vse večjem pritisku na gozdni prostor skupaj z ministrstvom za okolje, prostor in energijo vzpostavili red. Katarina Celič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je med drugim ugotavljala, da bi zavod zaradi spremenjenih razmer (naravne ujme) moral predlagati spremembo načrta.
»VSTOP V UNIJO JE PRINESEL DVE NOVOSTI: OBVEZNO ŠTEVILČENJE PRAŠIČEV IN VODENJE EVIDENC TER PRILAGODITEV EVROPSKIM STANDARDOM. REJCI MORAJO OŠTEVILČITI PRAŠIČE IN VODITI EVIDENCE O
 STALEŽU  IN PREMIKIH ŽIVALI, PRILAGODITI PA SO SE MORALI TUDI EVROPSKIM STANDARDOM O VELIKOSTI POTREBNEGA PROSTORA ZA REJO PRAŠIČEV IN SKLADIŠČ ZA ŽIVINSKA GNOJILA TER OBREMENITVAM NA HEKTAR KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ. MEDTEM KO JE V GOVEDOREJI POGOJ 2,5 GLAVE VELIKE ŽIVINE (GVŽ) NA HEKTAR, JE PRI PRAŠIČIH DOVOLJENA OBREMENITEV LE DVE GVŽ. VEČINA S PRILAGAJANJEM NI IMELA PROBLEMA, LE KOMU JE ZMANJKAL KAKŠEN HEKTAR ZA RAZVOZ GNOJEVKE.«
podlagi dosedanjih izkušenj lahko rečem, da so te raziskave izjemno točne. Kot primer naj povem, da je bil pri HE Boštanj nivo podtalnice s projektom določen skoraj na 10 cm natančno. Že od lanskega leta zelo intenzivno spremljamo podtalnico na celotnem Krško-brežiškem polju, naredili smo množico vrtin in te podatke zbiramo ter shranjujemo v model, ki pokaže, kako se podtalnica obnaša glede na nivoje vode. Med ljudmi krožijo tudi govorice, kako se bo z izgradnjo teh jezer povečalo število meglenih dni. Dejstva so ravno nasprotna – zaradi vode se število meglenih dni zmanjšuje, ker z jezerom zmanjšamo površino izhlapevanja, ki je potrebna za nastanek megle. Drugi tak mit so komarji. Število komarjev bi se povečalo, če bi zgradili močvirje, saj komarji potrebujejo za odlaganje jajčec nizko stoječo vodo, mi pa imamo bregove koncipirane tako, da odlaganje jajčec zaradi strmih bregov ni možna pa še voda je tekoča. Komarjev bo bistveno manj, zato naravovarstveniki od nas zahtevajo izgradnjo umetnih močvirij, da ohranimo
 stalež  komarjev. To seveda ne odgovarja kmetom, ki želijo tam imeti polja, tako da smo v teh odločitvah vedno med dvema stranema. Na te okoljske vplive smo posebno pozorni. Tudi čistoča reke Save se je bistveno izboljšala in razprave o tem, kako gre za nek toksični mulj, so stvar preteklosti. Raziskave mulja v HE Boštanj kažejo, da gre za mulj, ki je morda primeren celo za gnojenje v kmetijstvu. Hidroelektrarne bodo morale z monitoringom sproti spremljati kvaliteto vode in mulja, zato bomo lahko sproti zaznali in ukrepali pri morebitnih negativnih spremembah, ki bi se pojavile kot posledica pritokov v jezera in reko Savo. To je še en dodaten način nadzora nad reko. Peter Pavlovič
Svet za zdravje ljudi in okolje pri tukajšnji območni gospodarski zbornici se je včeraj seznanil z analizo bolniškega
 staleža  v večjih podjetjih savinjsko šaleške regije in koroške regije, ki so jo pripravili na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Po njej je leta 2000 v Savinjsko šaleški regiji vsak dan izostalo z dela zaradi bolezni ali poškodb 5,72 odstotka ali 1670 delavcev, v celjski zdravstveni regiji 5,24 odstotka ali 6043 delavcev, v Sloveniji pa po podatkih iz leta 1999 samo 5,05 odstotka zaposlenih. V raziskavi, ki je predvsem statistična, so na zavodu posebej opazovali 12 izbranih podjetij, med njimi od večjih nekaj Gorenjevih družb, Premogovnik Velenje, Termoelektrarno Šoštanj, Elkroj Mozirje in druge. Samo v izbranih podjetjih je bilo predlani vsak dan na bolniški 6,31 odstotka ali 780 delavcev. Zaradi bolniških izostankov je bilo v Savinjsko šaleški regiji leta 2000 izgubljenih 610.000 koledarskih dni. Na tem območju je povprečen bolniški stalež znašal 20,88 koledarskih dni, in je bil nekoliko krajši kakor v celotni celjski regiji, a še vedno daljši kakor v vsej Sloveniji, kjer je povprečna bolniška trajala 18,44 dni. Slika je slabša, če je pogledamo še z ene strani. V savinjsko šaleški regiji znaša bolniški izostanek na delavca 25,51 koledarskih dni, v celjski zdravstveni regiji 21,41 dni, v Sloveniji pa samo 19,47 dni.
»Večji osveščenosti prebivalstva, kar dosegamo z nekaterimi projekti. Dejstvu, da je stalež finančno vse pomembnejši, zavednosti ljudi. Pri tem ne moremo zaobiti še poenotenih meril za odsotnost iz dela za določene bolezni. Na osnovi teh kriterijev se osebni in imenovani zdravniki odločamo o trajanju bolniškega
 staleža  za zavarovanca. Te kriterije nam je posredovala zdravniška stroka. Na zmanjšanju vpliva tudi spoznavanje delovnih mest zavarovancev – bolnikov.«
Končnim prejemnikom sredstev iz naslova teh ukrepov, ki zaradi posledic letošnje suše ne bodo mogli ohraniti staleža živali glede na zbirno vlogo, ki je bila podlaga za dodelitev sredstev, in bodo ob oddaji zbirne vloge za leto 2014 navedli nižji
 stalež  živali, ne bo treba vrniti že izplačanih sredstev.
Ljubljana - Vsak dan izostane z dela po vsej državi približno 36 tisoč zaposlenih, ker so na bolniškem
 staležu . To je približno toliko, kot da bi zastalo celotno Pomurje. Odsotnost z dela se je v zadnjih treh letih ponovno povečala in dosegla lani več kot 11 milijonov izgubljenih delovnih dni. Vsak zaposleni je bil v povprečju na bolniški 14 dni. Najnižja je odsotnost z dela na območju Nove Gorice, najvišja v Ravnah na Koroškem. Takoj za Ravnami sta Ljubljana in Celje. Zakaj?
Podatki ZZZS kažejo, da delavec zlepa ne gre na bolniško na območjih, kjer je velika nezaposlenost. Najbrž hodi na delo celo bolan. Ko zboli, zboli resno in je na bolniški zelo dolgo. Drugje, na primer v mestih, pa so odsotnosti z dela številne, toda kratke. »Rezultat v nobenem primeru ni dober,« ocenjuje Toth in postreže z izračunom, da delodajalci in zavod namenijo za nadomestilo plač v času bolniškega
 staleža  kar 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) letno. Zaradi odsotnosti z dela ustvarijo zaposleni v enem letu 4,8 BDP manj. »Skupaj z izplačanimi nadomestili je vsako leto 6 do 6,5 odstotkov bruto domačega proizvoda izgubljenega. To pa je podatek, nad katerim bi se morali zamisliti gospodarstveniki in politiki, ne pa zdravniki,« meni Toth in pojasnjuje, da sicer govorimo o zdravstveni odsotnosti z dela, vendar gre za stanje, ki je posledica ekonomskih, družbenih, kulturnih, socialnih in drugih razmer v okolju. Pri delodajalcu, kjer je visoka odsotnost z dela, je gotovo nekaj narobe, v kolektivu je resen problem. Isto velja za državo. V urejeni državi je običajno odsotnost z dela nižja in obvladljiva. Ocenjuje, da je odsotnost z dela zaradi gospodarske škode, ki jo povzroča, slovenski nacionalni problem.
Odsotnost z dela je bila v času socializma približno tretjino nižja kot zdaj. Toth, ki ima podatke za zadnja štiri desetletja, pripisuje povečanje odsotnosti z dela spremenjeni vlogi delavca v družbi. Pred tranzicijo je imel delavec večjo vlogo pri upravljanju, na drugačni ravni kot danes sta bila tudi varstvo in zaščita delavcev. Danes se delodajalci ne ukvarjajo s težavami zaposlenih. Od njih zahtevajo le rezultate - v nasprotnem jih nadomestijo z drugimi, nezaposlenimi. V začetku tranzicije je odsotnost z dela takoj poskočila, dosegla v povprečju po vsej državi celo 5,3-odstotno zadržanost z dela, nato se je umirila, v zadnjih treh letih pa ponovno narašča. Toth meni, da bi se problema bilo treba lotiti na nacionalni ravni tako, da bi se vanj vključili vsi, ki jih problem prizadeva - od pristojnih ministrstev, gospodarske zbornice, združenja delodajalcev do zavarovalnice in medicinske stroke. Ukrepi bi morali biti usmerjeni v zadovoljstvo delavca in bi v začetku pomenili strošek, čez nekaj časa pa gotovo prihranek, meni Toth. Ker zanimanja za to pobudo doslej ni bilo, načrtuje znižanje odsotnosti z dela za zdaj ZZZS sam v okviru svojih pristojnosti. Tako je izdal imenovanim zdravnikom, ki odločajo o bolniškem staležu nad 30 dni, navodilo, po katerem morajo znižati odsotnost v povprečju za en dan. V praksi bo to pomenilo, da bolniškega
 staleža  ne bodo zaključevali s koncem tedna, pač pa v sredo, četrtek, je povedal Toth. Samo s tem ukrepom namerava ZZZS prihraniti 1,3 milijarde v letu dni, znesek pa zadostuje za 400 kardiokirurških operacij. ZZZS je priporočil znižanje bolniškega staleža tudi vsem zdravnikom, ki odločajo o prvih 30 dneh, redno pa opravlja tudi nadzore pri ljudeh, ki so na bolniški. V lanskem letu jih je opravil 2287 in ugotovil, da skoraj 15 odstotkov zavarovancev krši navodila zdravnika v času bolniškega staleža. Bistveno več kot drugje je kršiteljev v Ljubljani.
Odsotnost z dela je bila v času socializma približno tretjino nižja kot zdaj. Toth, ki ima podatke za zadnja štiri desetletja, pripisuje povečanje odsotnosti z dela spremenjeni vlogi delavca v družbi. Pred tranzicijo je imel delavec večjo vlogo pri upravljanju, na drugačni ravni kot danes sta bila tudi varstvo in zaščita delavcev. Danes se delodajalci ne ukvarjajo s težavami zaposlenih. Od njih zahtevajo le rezultate - v nasprotnem jih nadomestijo z drugimi, nezaposlenimi. V začetku tranzicije je odsotnost z dela takoj poskočila, dosegla v povprečju po vsej državi celo 5,3-odstotno zadržanost z dela, nato se je umirila, v zadnjih treh letih pa ponovno narašča. Toth meni, da bi se problema bilo treba lotiti na nacionalni ravni tako, da bi se vanj vključili vsi, ki jih problem prizadeva - od pristojnih ministrstev, gospodarske zbornice, združenja delodajalcev do zavarovalnice in medicinske stroke. Ukrepi bi morali biti usmerjeni v zadovoljstvo delavca in bi v začetku pomenili strošek, čez nekaj časa pa gotovo prihranek, meni Toth. Ker zanimanja za to pobudo doslej ni bilo, načrtuje znižanje odsotnosti z dela za zdaj ZZZS sam v okviru svojih pristojnosti. Tako je izdal imenovanim zdravnikom, ki odločajo o bolniškem staležu nad 30 dni, navodilo, po katerem morajo znižati odsotnost v povprečju za en dan. V praksi bo to pomenilo, da bolniškega staleža ne bodo zaključevali s koncem tedna, pač pa v sredo, četrtek, je povedal Toth. Samo s tem ukrepom namerava ZZZS prihraniti 1,3 milijarde v letu dni, znesek pa zadostuje za 400 kardiokirurških operacij. ZZZS je priporočil znižanje bolniškega staleža tudi vsem zdravnikom, ki odločajo o prvih 30 dneh, redno pa opravlja tudi nadzore pri ljudeh, ki so na bolniški. V lanskem letu jih je opravil 2287 in ugotovil, da skoraj 15 odstotkov zavarovancev krši navodila zdravnika v času bolniškega
 staleža . Bistveno več kot drugje je kršiteljev v Ljubljani.
Da bi povečala ozaveščenost državljanov o problemu praznih morij, je svetovna organizacija za varstvo narave WWF zgradila podmornico, skozi katero je mogoče videti podvodni svet Jadranskega morja čez 30 let. Znanstvene študije WWF kažejo, da so, vsaj kar se tiče
 staleža  rib, prostranstva morij in oceanov omejena.
Trenutno iz morij z različnimi mrežami in drugimi ribiškimi orodji lovimo dva- do trikrat več rib, kot nam jih morja lahko trajnostno zagotovijo. Tako je danes več kot 90 odstotkov ribjih
 staležev  izkoriščenih do maksimuma, ali pa se lovijo prekomerno. Velika ovira na poti k trajnostnemu ribištvu je tudi nenadzorovani in nezakoniti ribolov. Naključni ulov nezaželenih vrst pa še dodatno ogroža morja in uničuje morske ekosisteme, opozarjajo pri WWF.
BREŽICE – Svet Območne enote Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije Brežice je 15. februarja na svoji 13. seji obravnaval poročilo o delu OE Brežice in aktualne probleme na področju kmetijstva. Ugotovili so, da so člani sveta sodelovali konstruktivno in da je OE redno spremljala dogajanja na področju kmetijstva in podeželja. Po široki razpravi so sprejeli nekaj sklepov, ki so odraz trenutnega stanja v kmetijstvu. Tako zahtevajo, naj se neposredna plačila za leto 2007 izplačajo takoj in tako prepreči še večjo izgubo vrednosti zaradi naraščanja cen repromateriala. Zaradi nizkih cen govedi in prašičev je potrebno na državni ravni sprejeti ukrepe za preprečitev zmanjševanja
 staleža  govedi in prašičev, država pa naj zagotovi pokritje izpada dohodka pri pitanju. Oškodovanci po suši 2006 iz Posavja, ki so izpadli pri oceni škode, še niso prejeli državne pomoči. Zato zahtevajo od vlade RS, da upošteva ponovno cenitev državne komisije in državno pomoč oškodovancem takoj izplača. Pri klasični prašičji kugi so vzpostavljeni administrativni pogoji za izplačilo odškodnine, po informacijah pa ni finančnih virov, ki bi lahko zagotavljali izplačilo odškodnin. Zato svet OE KGZS Brežice zahteva, da se zagotovijo sredstva za izplačilo odškodnin po kužnih boleznih. Zahtevajo tudi ukinitev vseh davkov na neposredna plačila, saj se je vrednost neposrednih plačil realno znižala zaradi visokih cen repromateriala in nizkih odkupnih cen kmetijskih proizvodov. „Državo s temi sklepi opozarjamo na dogajanja, ki lahko še bolj zmanjšajo samooskrbo in prehransko varnost državljanov,“ so člani sveta zapisali v izjavi za javnost. Direktorji podjetij ob podpisu družbene pogodbe vitev podjetja omogočila še spodnji Savi rezultat dokaj jaintenzivnejšo izgradnjo veri- sne energetske strategije drge, ki sicer poteka po načr- žave v obnovljive vire in setih. Prva elektrarna, HE Bo- veda velikih naporov podjetij, štanj, je zgrajena, druga, ki so vključena v projekt, še HE Blanca, naj bi še letos šla posebno Holdinga Slovenske v poskusno obratovanje, HE elektrarne in Skupnega podviKrško zelo intenzivno gradi- ga, ki je operativno vodil projo ter si prizadevajo, da bi jekt. Z ustanovitvijo novebila zgrajena pred rokom. ga podjetja bo zagotovljena Potekajo pa tudi priprave bolj optimalna organizacijna obe preostali elektrarni v ska oblika, ki bo zagotavljala verigi, HE Brežice in HE Mo- tudi večjo finančno stabilnost krice. Barbič je še ocenil, da projektu. Družba HESS bi v je izgradnja hidroelektrarn v prihodnosti lahko gradila tudi Sloveniji nujna, njihova pra- verigo hidroelektrarn na sreGradbišče HE Blanca Minister Vizjak je opozoril, da bo potrebno do uspešnega zaključka verige z HE Mokrice, ki je predviden za leto 2015, še veliko usklajevanja s sosednjo državo. Dejal je tudi, da pričakuje še naprej tesno sodelovanje investitorjev in izvajalca z lokalnimi skupnostmi, pri čemer je pomembno, da bodo vse lokalne skupnosti, ki jih projekt zadeva, enakovredno obravnavane. Kot so poudarili na Blanci, so bile v času pričetka izgratu. Ocena je bila točna, saj s povišanjem cen energije tudi projekt izgradnje verige HE na spodnji Savi postaja donosnejši, hkrati pa bo Sloveniji lahko omogočil dovolj visok odstotek obnovljivih virov električne energije v energetski bilanci. S tem bo lažje zadostila ukrepom, ki so predvideni z najnovejšimi predlogi EU glede vplivov na okolje, po katerih mora Slovenija do leta 2020 zagotoviti vsaj 25 % obnovljivih virov. S. Mavsar