Prikazujem 1-20 od 1.274 konkordanc.
Krajani Obrežja, Slapa in Loke ugotavljamo, da do danes nismo prejeli odgovora na zahteve, podane 4.11.1988 in poslane na KS Radeče. Ponovno opozarjamo, da so pri lokaciji čistilne naprave kršeni pozitivni predpisi glede oddaljenosti lokacije čistilne naprave do naselja Obrežje. Ne glede na stanje
 tehnične  dokumentacije in dovoljenja za gradnjo naprave, obveščamo prejemnike tega pisma, da bomo sprožili upravni spor pri ustreznih inštitucijah, v skrajni sili pa fizično preprečili začetek izvajanja del. Ker smo zagovorniki pravne države, predlagamo, da se nastali problem reši sporazumno z dogovorom. Zahtevamo takojšen odgovor!
Gradnjo kanalizacije so začeli lani novembra in jo načrtovali zaključiti do konca letošnjega junija. Zaradi slabega vremena v spomladanskih mesecih in arheološke najdbe staroslovanskih grobov v centru vasi so se dela za mesec dni zavlekla. Na kanalizacijski sistem, ki vključuje tudi pred leti zgrajeno čistilno napravo pod vasjo, se bo priključilo 132 hiš. Celotna naložba je vredna okoli 105 milijonov tolarjev, od tega gradbena dela nekaj več kot 78 milijonov, arheološki nadzor 12 milijonov, vzdrževanje obvozne ceste 13 milijonov, gradbeni nadzor in
 tehnična  dokumentacija 1,5 milijona in odškodnine lastnikom zemljišč 1,3 milijona tolarjev. Če iz prejšnjih let prištejemo še 22 milijonov tolarjev za izgradnjo čistilne naprave in sredstva za kanalizacijske vode ob hišah v novem delu Smokuča, se vložek povzpne na 125 do 130 milijonov tolarjev.
Pogled z Lukovca na akumulacijo pod mestom Sevnica (Foto: L. Motore) seveda zagotavlja povečano varnost železniškega prometa. Vsa dela morajo biti končana v treh mesecih. Izdelana je tudi projektna in
 tehnična  dokumentacija za premostitev potoka Prapretno, v Občini Radeče, kjer so zadolženi za postopke pridobivanja zemljišč na tem področju, v teku pa je postopek za izbiro izvajalca teh gradbenih del. Dela ob izgradnji HE Blanca pospešeno tečejo skladno z zastavljenimi terminskimi plani. Intenzivna so dela na cestah, saj na desnem bregu reke Save, na cesti G1-5 cesto širijo in nadvišujejo, urejajo prepust in ribjo stezo na Čagoškem potoku. Kamnita zložba nastaja med Čagoškim potokom in potokom Podturn. Izvajajo se tudi dela delovnih platojev za izvedbo pilotnih sten. Dela izgradnje mostu čez Vranjski potok in prestavitve komunalnih vodov potekajo na cesti R3, na levem bregu reke Save, kjer se med obema železniškima nivojskima prehodoma na Gobovcah izvajajo dela za ureditev delovnih platojev za izgradnjo cca 600 m dolge pilotne stene z opornim zidom. Zaradi izvedbe del potekajo cestne zapore na naslednjih odsekih: • Odsek št. 3909 državne ceste R3-679 Breg-Sevnica-Brestanica, od nivojskega križanja z železniško progo (naselje Vrtača, stari del Sevnice) in Gostilno Kra• Odsek št. 0335 Impoljca-Brestanica glavne ceste G1-5, med cestnim priključkom do jezovne zgradbe HE Blanca in sadovnjakom Impoljca, v skupni dolžini 1.838 m. Delna zapora odsekov cest bo do 25.08.2008 od 00:00 do 24.00 ure. Promet poteka izmenično enosmerno s semaforizirano prometno signalizacijo.
Vprašanje svetnika Posavske unije mladih Metoda Šerbca se je nanašalo na področje javnega naročanja, kjer zaključuje, da Občina Krško pred kakovostjo dela in strokovnostjo upošteva najnižjo ceno. Vprašanje se je nanašalo na konkreten primer izvedbe deratizacije. Oddelek za družbene dejavnosti Občine Krško pojasnjuje, da občinska uprava pri pripravi javnih naročil dosledno upošteva aktualno zakonodajo iz predmetnega področja. V primeru javnega naročila katerega predmet je bila »Deratizacija brežin in romskega naselja Kerinov Grm v letu 2008«, je občinska uprava v skladu z načelom transparentnosti ter konkurenčnosti izvedla javno naročilo po postopku z zbiranjem ponudb. Podane so bile tri ponudbe in med njimi izbran ponudnik z najnižjo ceno. Dejstvo je, da izvedbo deratizacije lahko izvajajo samo osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje s strani Ministrstva za zdravstvo RS. Eden od temeljnih pogojev za to je vsekakor strokovna izvedba deratizacije. Svetnik Liberalne demokracije Slovenije Janez Nečemer je na 20. seji podal pobudo za ogled slabo izvedenih del in ustrezno ukrepanje v zvezi z ureditvijo bankin na cesti Velika vas - Gržeča vas - Veliki Podlog - Jelše. Oddelek za gospodarsko infrastrukturo Občine Krško je pri ogledu ugotovil, da material res ni najbolj primeren in je o tem obvestil izvajalca. Ob tem pojasnjuje, da je na omenjenem območju urejanje bankin oteženo zaradi različnih pogojev, ki jih postavljajo posamezni lastniki. Valjanje bankin ni všteto v ceno, zato tudi to delo ni opravljeno. Martin Kodrič, svetnik Nove Slovenije, je predlagal, da se v skladu z občinskim odlokom o urejanju javnih površin dodeli krajevni skupnosti Podbočje komunalni delavec za delovni čas vsaj 16 ur na teden. Občina Krško pojasnjuje, da za čistočo cele občine skrbijo štirje tovrstni delavci, ki en dan v tednu skrbijo tudi za urejenost Podbočja. Ob konkretizaciji potreb v kraju bo Občina v okviru sredstev za ta namen poskušala urediti tudi le-te. Svetnik Slovenske nacionalne stranke Dušan Šiško je občinski upravi zastavil vprašanje o dosedanji in bodoči porabi proračunskega denarja za Podhod Čulk. Občina Krško odgovarja, da je projekt Podhoda Čulk nastajal vse od leta 2000. Do konca leta 2006 je bilo za projektno
 tehnično  dokumentacijo, raziskave in gradnjo porabljenih nekaj več kot 751.000 evrov in v letu 2008 za celoten odkup zemljišč 43.825,40 evrov. S tem je projekt Podhoda Čulk v celoti zaključen. Svetnik Liberalne demokracije Rudi Smodič je želel odgovor na vprašanje, kakšen je terminski plan izgradnje ceste Raztez - Armeško in ceste Armeško - Hictaler. Občina Krško odgovarja, da bodo dela izvedena še letos. Trenutno poteka pridobivanje ponudb za izvajanje vseh asfalterskih del v občini. Ob tem so razpisana tudi ostala dela kot predpriprava za asfaltiranje. Z deli bomo pričeli predvidoma v mesecu juliju in jih, na obeh omenjenih cestah, dokončali do konca oktobra. Janez Požar, svetnik Nove Slovenije, je zahteval pojasnilo na vprašanje, kdo in na kakšen način daje soglasje za posege v občinske ceste za polaganje oziroma posodobitve infrastrukture in kako se kontrolira povrnitev površin v prvotno stanje. Občinska uprava pojasnjuje, da oddelek za gospodarsko infrastrukturo izdaja soglasja in dovoljenja za posege v občinske ceste pod pogoji navedenimi v soglasju ali odločbi. Po Odloku o občinskih javnih cestah ter drugih javnih površinah v Občini Krško je v 87. in 89. členu opredeljeno, da nadzor nad izvajanjem tega odloka in določb predpisov o javnih cestah nadzira občinski inšpektor za ceste, katerega pa Občina še nima.
"Ograja je bila že v zelo slabem stanju, iz šole pa so v preteklih letih že večkrat izrazili željo za postavitev nove ograje. Tega zaradi drugih, bolj pomembnih investicij v šoli doslej nismo mogli uresničiti. Postajališče na levi strani ceste (iz smeri Dravograda proti Mariboru) bo ob celotni površini šolskega igrišča, zato smo morali premakniti ograjo za dva metra proti šoli. Na podlagi ogleda in zapisnika državne komisije za ceste so izvajalci del pripravili
 tehnično  dokumentacijo za gradnjo postajališča, uredili smo lokacijsko dokumentacijo in pridobili vsa potrebna soglasja. Ker Falska cesta spada med državne, smo tehnično dokumentacijo poslali v Ljubljano na Direkcijo RS za ceste, od katere pričakujemo soglasje za poseg. Nato potrebujemo še gradbeno dovoljenje. Če tega še dolgo ne bo, se bo gradnja postajališča zavlekla v spomladanske mesece prihodnje leto. Za prestavitev ograje pa gradbenega dovoljenja nismo potrebovali, saj gre za nadomestno gradnjo," je pojasnil Vili Rezman.
Ljubljana - Italijanski Grassetto bo lahko nadaljeval vrtanje leve cevi predora Trojane (na celjski strani) šele, ko bo izvedel dodatne geološke raziskave, na njihovi podlagi dopolnil
 tehnično  dokumentacijo in vsaj 20 metrov od čela kopanja v jami ustrezno utrdil hribino, je včeraj zahteval namestnik glavne inšpektorice za rudarstvo Anton Planinc.
projekcijama je vseh tehničnih projekcij 22, vendar pa v
 tehnični  dokumentaciji (načrti itd.) zaradi določenih konstrukcijskih prednosti uporabljamo predvsem naslednje: Mongeeva projekcija, ortogonalna aksonometrična izometrična in dimetrična (izjemoma trimetrična) projekcija, klinogonalna frontalna izometrična in dimetrična projekcija ter perspektivna frontalna dimetrična projekcija; zadnjo predvsem v arhitekturi.
MF v poročilu predvideva, da so vzroki za tako občutno odstopanje med ocenjeno in pogodbeno vrednostjo javnih naročil pomanjkljivo izdelana projektna in
 tehnična  dokumentacija, pomanjkljiva analiza relevantnega trga ter pomanjkljiva ali pri naročnikih neprimerna opredelitev predmeta javnega naročila.
»V okviru izdelave projektno-
 tehnične  dokumentacije je bil izdelan idejni projekt za objekt konec lanskega marca, revidiran pa v začetku lanskega maja. Revizijska komisija, ki so jo oblikovali v okviru holdinga Slovenske elektrarne, je tehnične rešitve v idejnem projektu ocenila kot sodobne in kakovostne. Po njeni oceni predstavljajo strokovno podlago za utemeljitev naložbe v črpalno hidroelektrarno Avče. Idejni projekt je lanskega aprila revidirala tudi zunanja neodvisna konzultantska organizacija Colenco iz Švice in projekt ugodno ocenila,« je zatrdila Alida Rejec. Lanskega julija je projektna organizacija IBE iz Ljubljane izdelala naložbeni program, avgusta pa so ga preverili strokovni delavci Sektorja za ekonomsko svetovanje in merjenje kreditnega portfelja pri Novi KBM. Tudi tokrat je projekt Soških elektrarn dobil pozitivno oceno.
Agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemične in biološke lastnosti tal z odstranjevanjem kamenja, planiranjem terena, krčenjem dreves in grmičevja, apnjenjem, založnim gnojenjem in podobno. Ker je treba vso potrebno dokumentacijo zbrati do izdaje javnega razpisa s strani MKGP (januar 2000), je treba določiti meje melioracijskega območja (do zdaj je predvidenih oziroma zainteresiranih 77 lastnikov kmetijskih zemljišč na 170 hektarjih) in pridobiti soglasje, da je agromelioracija predvidena v prostorskih planih občine. Lastniki zemljišč morajo predložiti podatke o površinah (kopije katastrskega načrta in zemljiškoknjižni izpisek), ki jih imajo v lasti na melioracijskem območju, podpisati izjave, da se z uvedbo agromelioracije strinjajo ter da krijejo tisti del stroškov izvedbe operacij, ki jih ne pokriva MKGP, občina in pooblaščeni investitor. Za pooblaščenega investitorja so krajani, ki so se udeležili sestanka v Brusnicah, izbrali Kmetijsko zadrugo Novo mesto, ki bo v imenu lastnikov opravila vse, kar je potrebno za dokumentacijo z izjemo zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga morajo pridobiti lastniki sami. Pripravo investicijsko
 tehnične  dokumentacije za izvedbo financira MKGP v višini do 100 odstotkov, samo izvedbo pa v višini 75 odstotkov. Delež upravičencev je 25-odstotni, ki ga pokrijejo z oranjem, trošenjem gnojil, sajenjem trave, odvažanjem kamenja s parcele in podobno. Pri ureditvi poti lahko MKGP prispeva 20 odstotkov, ostalo pa bo verjetno prispevala Mestna občina Novo mesto. Krajani so na sestanku izvolili iniciativni agromelioracijski odbor, ki se bo sestajal tako z investitorjem kot z občino z namenom, da se sproti rešujejo nastali zapleti. Člani odbora naj bi bili iz vseh zainteresiranih vasi, za predsednika odbora pa so potrdili Martina Gazvodo iz Velikih Brusnic.
Zgovornejši je bil Stane Mikuž, vodja projekta graditve UKL pri istem ministrstvu. Povedal je, da s 136 milijoni letos ne bodo mogli pokriti niti lanskih dolgov in izdelave projektno
 tehnične  dokumentacije ter poudaril, da so zaprosili za več kot trikrat toliko. Denarja jim bo zmanjkalo tudi za nakup stavbe na Rimski 7a, kar so želeli urediti še letos, saj naj bi bila po besedah Darje Glavaš, vodje izpostave Center, upravne enote Ljubljana, denacionalizacija stavbe tik pred koncem. Mikuž upa, da bodo vse te postopke izpeljali letos, plačilo pa odložili na drugo leto.
Po zatrdilih Marije Mlinarič, referentke za požarno varnost v mariborski bolnišnici, zagotavljajo požarno varnost preventivno že v pripravi gradbene in
 tehnične  dokumentacije za predvidene bolnišnične objekte. Skrbijo tudi, da je v vseh objektih ustrezno število gasilnih aparatov in hidrantov, dovolj je tudi javljalcev požarov (ročnih in avtomatskih), ki so neposredno povezani z gasilsko službo. Med preventivne ukrepe sodi tudi izdelani načrt požarnega reda za posamezne objekte z navodili, kako ravnati v primeru požara ter z načrtom evakuacije bolnikov, obiskovalcev in osebja bolnišnice. Ni pa vse idealno, saj načrt požarnega reda predvideva proste dovozne poti do objektov, vendar se v bolnišnici še vedno dogaja, da kljub ustreznemu prometnemu režimu vozniki parkirajo avtomobile na neprimernih mestih, nad talnimi hidranti ipd., zaradi česar morajo varnostniki dokaj pogosto klicati pajka na pomoč. Verjetne bi bile tudi težave pri evakuaciji bolnikov, saj bi bila najtežje izvedljiva ona iz požarno najbolj ogroženih objektov, kakršna je hospitalna stolpnica, v kateri ne bi pomagali razni reševalni pripomočki in tehnika za reševanje nepokretnih in polpokretnih bolnikov, ker gre za zelo visoko zgradbo, ki tedaj, ko so jo gradili, še ni bila narejena tako, kot to terjajo današnje požarnovarnostne zahteve. Na srečo v tem objektu še ni bilo hujšega požara...
Kakor piše v skupnem obvestilu za javnost MOL in podjetja Garaventa, ki ga je sicer podpisala služba za odnose z javnostjo na občini, je ta seznanila Garavento s predvidenim nadaljevanjem postopkov v zvezi z gradnjo vzpenjače na Ljubljanski grad. MOL bo v okviru proračuna za letošnje leto predvidela denar za poravnavo dozdajšnjih obveznosti do Garavente. Če ga bo zagotovila, naj bi poravnala zapadle obveznosti v začetku tega leta - in tako izpolnila pogoje podjetja za izročitev
 tehnične  dokumentacije, ki je podlaga za izvedbo nadaljnjih postopkov v zvezi z gradnjo. Ta naj bi se v začela predvidoma leta 2005.
Po že izdelani
 tehnični  dokumentaciji bodo obstoječe vežice obnovili, dve, od katerih bo ena za žaro, pa bodo postavili na novo. Zgradili bodo tudi objekt za žarni pokop in temu ustrezno uredili prostor za raztres pepela, nova pa bo tudi kapela, medtem ko so križ, ki je delo akademskega kiparja Staneta Jarma, že postavili. Obstoječo upravno stavbo bodo adaptirali.
Občina Sevnica je v preteklem letu naročila preiskave statike in analizo potresne odpornosti objektov Slomškovega doma v Sevnici, OŠ Tržišče (stara zgradba) ter podružnične OŠ Studenec z namenom ugotovitve varnosti navedenih objektov ter možnostih njihove nadaljnje varne uporabe. Izdelovalec analize, IRMA Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije d.o.o., Ljubljana, je izvedel preiskave materialno-tehničnega stanja temeljev, nosilnih zidov, stropov, lesene stropne konstrukcije, opečnih obokov ter vizualne preglede objektov Osnovne šole Studenec, Osnovne šole Loka in Slomškovega doma. Na osnovi rezultatov preiskav so bili podani predlogi za sanacijo. Ker se predlogi sanacije nanašajo na rekonstrukcijo objektov, bo potrebno za nadaljnje posege pridobiti ustrezno
 tehnično  dokumentacijo. Prednostno se bosta obravnavali sanaciji objektov obeh šol, obseg rekonstrukcij na objektu Slomškovega doma pa je pogojen z višino stroškov sanacije ter mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
O zahtevnosti razvoja nove trikrake zvezde govorijo statistični podatki:
 tehnična  dokumentacija je napisana na kar 6000 straneh, v razvojnem ciklu je bilo z avtomobilom prevoženih 24 milijonov testnih kilometrov in varnost so preverjali s sto preizkusnimi trčenji. Razvojniki so si olajšali delo in prihranili tudi z virtualnim prototipom, s katerim so prav tako opravili veliko namišljenih kilometrov.
Medtem ko niti vodstvo termoelektrarne niti kdorkoli drug modificiranega zakonskega besedila ni komentiral, v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, kot je v njegovem imenu povedal direktor Aljoša Kink, zakon tudi v sedanji obliki ocenjujejo kot sprejemljiv tako s tehnično-zapiralnega vidika kot z vidika reševanja socialnih vprašanj. Osnutek predloga zakona namreč predvideva proizvodnjo premoga skupaj z obratovanjem TET do konca leta 2008. V RTH se zavedajo, da bodo morali takoj po sprejetju zakona začeti priprave na zapiranje. Že letos naj bi začeli pridobivati
 tehnično  dokumentacijo in izvajati manjše posege v tako imenovanih mrtvih delih jame, to je v nekaterih predelih v trboveljskem premogovniku ter v jami Dol v Hrastniku, kjer premoga ne pridobivajo že 15 let. V Rudniku Trbovlje-Hrastnik je brez dodatnih vlaganj še za 15 milijonov ton premogovnih zalog, za potrebe energetike pa bi jih v naslednjih letih odkopali približno pet milijonov ton. Zapiralna dela naj bi RTH izvedel z lastnimi kadri, prve analize socialnega vidika zapiranja RTH pa so še pokazale, da bi lahko tako do leta 2012 razrešili približno 90 odstotkov zaposlenih v podjetju. Tako kot postopno zapiranje RTH v zasavskem zakonu tudi po zadnjih predlaganih spremembah ostaja tretji del - revitalizacija občin: treh zasavskih, Litije, Radeč in Laškega. Regionalni center za razvoj je po podatkih direktorja Toma Garantinija že pripravil razvojni program te tako imenovane statistične regije, razširjen z memorandumom, ki ga je pet občin - Laško se je vključilo šele pred kratkim - podpisalo že leta 1995. Žal pa o tem, koliko naj bi po zadnjem predlogu stalo razvojno prestrukturiranje Zasavja, ni želel govoriti.
Investicija »Izgradnja meteorne kanalizacije na Blejski Dobravi« je bila uvrščena v proračun za leto 2006, nadaljevanje del pa v proračun za leto 2007. Vrednost gradbenih del za leto 2007 znaša 84.429 €, brez DDV. Po veljavnih razvojnih načrtih nadaljevanje izgradnje meteorne kanalizacije po projektu v letu 2008 ni predvidena. Investicija naj bi se nadaljevala v letu 2009 in 2010. V letu 2007 bodo tako izvedena gradbena dela na območju od železniške proge proti pokopališču, vključno z izgradnjo prepusta pod železniško progo. V preteklem letu niso bila izvedena vsa planirana dela, ker se je med samo gradnjo ugotovilo, da je obstoječi prepust pod železniško progo Jesenice – Nova Gorica – Sežana v naselju Blejska Dobrava neustrezen, kljub pridobljenemu soglasju k prvotnemu projektu s strani železnic. Zato je bilo potrebno naročiti dopolnitev
 tehnične  dokumentacije za izgradnjo novega prepusta večjih dimenzij. Občina Jesenice je morala naročiti izdelavo Projekta za izvedbo prepusta podboja pod železniško progo in pridobiti projektne pogoje in soglasje Javne agencije za železniški promet k navedenemu projektu. Vse to je kljub urgencam s strani Komunalne direkcije in izvajalca nadzora gradbenih del trajalo kar nekaj mesecev. V mesecu avgustu je izvajalec del Cestno podjetje Kranj pričel z nadaljevanjem del, vendar so se že na začetku zopet pojavile težave z določenimi lastniki zemljišč in izvajalec je moral dela zopet ustaviti. Komunalna direkcija je zato preverila podatke o lastnikih zemljišč in na podlagi uradnega načrta parcel ugotovila, da so zemljišča, preko katerih poteka gradnja kanalizacije v lasti Občine Jesenice in lastnikov, s katerimi ima Občina Jesenice že sklenjene služnostne pogodbe. O tem je Komunalna direkcija obvestila izvajalca del, zato pričakujemo, da bo sedaj nadaljeval z deli in dela dokončal v predvidenem roku, to je do 30. 11. 2007.
Ljubljana/Brestanica, 07. junija (STA) - Razvojna sveta kohezijskih regij vzhodne in zahodne Slovenije sta danes na ločenih sejah podala soglasji k izhodiščem za spremembo operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. To je tudi zelena luč, da gremo v spremembo, je STA povedala ministrica Alenka Smerkolj, ki se je udeležila obeh sej. Kot je dogajanje povzela ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj, je bila razprava na popoldanski seji razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki je potekala v Brestanici, še posebej "žolčna", a na koncu so člani soglasje vendarle dali. Že dopoldne pa se je v Ljubljani sestal razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija. Vlada je sicer izhodišča za spremembo operativnega programa in predvidene prerazporeditve sredstev med njegovimi vsebinami potrdila na seji 1. junija. Ob tem je službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko naložila, da skladno s potrjenimi izhodišči pripravi ustrezno spremembo Partnerskega sporazuma za obdobje 2014-2020. Kot je danes pojasnila Smerkoljeva, so z Evropsko komisijo dogovorjeni, da čim več stvari glede spremembe operativnega programa dogovorijo še pred uradno vložitvijo
 tehnične  dokumentacijo, kar bi Slovenija rada naredila nekje do sredine julija. Tako bi lahko nato Evropska komisija svojo odločitve glede tega podala do konca oktobra, ocenjuje Smerkoljeva. Na obeh sejah so danes govorili tudi o načrtovanem drugem povabilu za pripravo dogovorov za razvoj regij, ki je že v pripravi, pripravlja ga ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrica Smerkoljeva si želi, da bi bilo povabilo čim prej pripravljeno, saj bi to pomenilo tudi čimprejšnje črpanje sredstev. Ministrica glede na danes predstavljeno časovnico s strani gospodarskega ministrstva računa, da bosta po vseh izvedenih postopkih regiji lahko sredstva začeli črpati do konca letošnjega leta. Na podlagi sprejetih izhodišč za spremembo operativnega progama in dodelitvi dodatnih pravic porabe bo za izvedbo prvega in drugega povabila za pripravo dogovorov za razvoj regij razpoložljivih 477,3 milijona evrov sredstev EU in slovenske udeležbe.
Vendar bo, kot smo že pisali, Kongsberg z oborožitvenimi postajami opremljal le tiste patrie, ki bodo imele na postaji nameščene 12,7-milimetrske mitraljeze (teh bo največ) in 40-milimetrske bombomete. Za preostala strelna telesa – tudi za rakete – bo še vedno »skrbel« Elbit. Je smiselno, da bodo naši oklepniki opremljeni z orožjem dveh proizvajalcev? Če že, meni Boris Knific, potem bi bilo bolj smiselno, da za minometni sistem poskrbi Kongsberg, za Rafaelove rakete pa Rafael sam. »Predvsem zaradi tega, ker Rafaelovo orožje že uporablja pehotni del naše vojske. Če bo obrambno ministrstvo izbralo Elbit, potem bodo imeli oklepniki raketne postaje enega proizvajalca, pehota pa drugega,« opaža Knific in dodaja, da je seveda pomembna tudi cena. Naj spomnimo, da je vojska Rafaelove protioklepne rakete spike že kupila, znano pa je tudi, da Rafael zaradi konkurenčnega boja doslej Elbitu ni hotel odstopiti svoje
 tehnične  dokumentacije.