Prikazujem 1-20 od 14.189 konkordanc.
Tokio, 30. oktobra (STA) - Azijske borze so se danes različno odzvale na sredino odločitev Feda, da ameriškemu gospodarstvu odvzame izredno stimulacijo, ključno obrestno mero pa obdrži na rekordno nizki ravni. Delnice so se gibale neenotno, tečaj dolarja pa se je v primerjavi z jenom še okrepil in dosegel najvišjo raven v zadnjih treh tednih. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je v sredo po dvodnevnem zasedanju v skladu s pričakovanji in napovedmi ukinila zadnjega v vrsti tako imenovanih programov kvantitativnega lajšanja. S tem je "ustavil stroje" za
 tiskanje  dolarjev. Kot stimulacija sedaj ameriškemu gospodarstvu ostaja še nizka ključna obrestna mera. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei pridobil 0,67 odstotka in trgovanje sklenil pri 15.658,20 točke. Analitiki rast tečajev delnic na vodilni japonski borzi pripisujejo odločitvi ameriške centralne banke, še bolj pa odločitvi japonske vlade o morebitnem vnovičnem zvišanju davka na plače v prihodnjem letu. Po poročanju francoske tiskovne agencija AFP je aprila dvig davka na plače - to se je zgodilo prvič po 17 letih - močno vplival na japonsko gospodarstvo, ki se je v drugem četrtletju krepko skrčilo, ob tem pa se je odprlo vprašanje, ali bo Tokio s takšnimi ukrepi nadaljeval. Poleg tokijske borze sta dan pozitivno končali tudi borzi v Sydneyju (+0,52 odstotka) in Šanghaju (+0,76 odstotka), medtem ko so se tečaji delnic na borzi v Seulu v povprečju znižali za 0,11 odstotka, na borzi v Hongkongu pa je vodilni indeks malo pred zaprtjem trga izgubil 0,55 odstotka. Na borzi v New Yorku so vsi trije vodilni indeksi sredino trgovanje končali s padcem, potem ko je bil začetek tedna obetaven - indeks Dow Jones je v primerjavi s torkom izgubil 0,19 odstotka, S&P 500 se je znižal za 0,14 odstotka, Nasdaq pa za 0,33 odstotka.
Država je zaradi predčasne prekinitve pogodbe za
 tiskanje  zloglasnih avtomobilskih nalepk odškodninsko odgovorna podjetju Mirage Roberta Rotarja, je v reviziji potrdilo vrhovno sodišče. Hkrati je na veliko zadovoljstvo državnega pravobranilstva občutno znižalo prisojeno odškodnino - z osmih milijonov evrov na le 730.000 evrov.
Podobni čipi so že na trgu, le da so mnogo debelejši, zato se na papirju pojavijo kot izboklina. Prav to pa je ovira pri
 tiskanju  bankovcev. Nov postopek bi bil po besedah vodje projekta Vala Marinova dvakrat cenejši od trenutnih možnosti. V novi tehnologiji vidi ogromen potencial. "Pred približno osmimi leti je japonska centralna banka nakazala svojo namero po tem, vendar do danes tehnologija ni prišla v rabo," je dejal za BBC. "Menim, da bomo prvi, ki bomo prikazali delovanje sistema," je še povedal.
Tisk v barvah ni nova pogruntavščina, saj so se prve barvne publikacije pojavile že na začetku devetnajstega stoletja. Takratna tehnika se je od sodobne močno razlikovala, saj so uporabljali tja do dvajset različnih barvnih tonov, za nameček pa so izdelke izdatno popravljali na roke. Pravo farbovito
 tiskanje  po sistemu štirih barv, kakršnega poznamo še dandanašnji, se je pričelo nič prej kot ob prehodu v dvajseto stoletje. Angleži so tedaj ugotovili, da je mogoče s tremi osnovnimi barvami - cian, magento in rumeno (ter črno) dobiti zadovoljivo širok razpon. (Slovenskih izrazov za prvi dve barvi ni. Tiskarji ju često označujejo kot modro in rdečo, vendar je po mojem mnenju to nepravilno, saj zna zavesti. Sam se držim angleških pojmov.) In tako so zakoličili kratico CMYK (cian, magenta, yellow, black), ki je potemtakem starejša od sto let in prav nič ne kaže, da si bo kdo izmislil kaj novega. To je navsezadnje tudi nemogoče, kajti nje bit tiči v fiziološkem zaznavanju barvnih dražljajev, zatorej sledi ščepec okularne anatomije.
Epson se z novim tiskalnikom Stylus Pro 5000 loteva izdelkov za profesionalno rabo. Z novo tehnologijo in atraktivno ceno je tiskalnik dober nadomestek za sisteme, kot so sistem IRIS ali sublimacijski tiskalniki, ima pa tudi precej boljšo ločljivost tiskanja. Osnova je nov tiskalni mehanizem MicroPiezo Dual Density Droplet (DX3) z ločljivostjo 1440 × 720 pik, ki omogoča zelo drobne, 11-nanogramske barvne pike, uporaba šest različnih osnovnih barv pa poleg tega zagotavlja mehke in natančne barvne prehode. Tiskalnik ima tudi strojno rešitev za nadzor kakovosti
 tiskanja . Zelo pomemben del novega tiskalniškega paketa je samostojen tiskalniški strežnik, ki skrbi za obdelovanje rastrskih slik, kar bistveno prispeva k hitremu tiskanju. Strežnik je zasnovan na procesorju MIPS R4700 s hitrostjo 133 MHz, ta pa uporablja še od 32 do 128 MB RAM in 2,1 GB disk. Na voljo je cel kup različnih priključkov, od omrežnih prek vzporednega, SCSI in celo vmesnika USB. Sistem uporablja programsko opremo EFI Fiery s podporo opisnemu jeziku Adobe Postscript Level 3. Skrbi za sprotno obdelovanje zahtev med tiskanjem, tako da ni čakanja in zastojev. Poleg tiskanja s klasičnimi gonilniki strežnik omogoča tudi nameščanje pisav, neposredno tiskanje dokumentov v formatu Adobe Acrobat in nalaganje tiskalniških opravil prek spletnega brskalnika, s katerim imamo dostop do vgrajenega spletnega strežnika. Sistem vsebuje vmesnike CRD (Standard Color Rendering Dictionaries) za profesionalne barvne odtise Imation Matchprint III, Fuji Color Art in DuPont WaterProof Analog System. Poleg tega je celota združljiva z vmesniki ICC in Apple ColorSync. Sam tiskalnik lahko tiska na papir formata od 4 × 6 do 13 × 19 palcev, za tiskanje posamezne strani pa porabi največ 4 minute in 25 sekund. V pomoč je tudi priloženi podajalnik, ki sprejme do 250 listov. Sistem Sylus Pro 5000 stane v ZDA manj kakor 10.000 dolarjev.
Epson se z novim tiskalnikom Stylus Pro 5000 loteva izdelkov za profesionalno rabo. Z novo tehnologijo in atraktivno ceno je tiskalnik dober nadomestek za sisteme, kot so sistem IRIS ali sublimacijski tiskalniki, ima pa tudi precej boljšo ločljivost tiskanja. Osnova je nov tiskalni mehanizem MicroPiezo Dual Density Droplet (DX3) z ločljivostjo 1440 × 720 pik, ki omogoča zelo drobne, 11-nanogramske barvne pike, uporaba šest različnih osnovnih barv pa poleg tega zagotavlja mehke in natančne barvne prehode. Tiskalnik ima tudi strojno rešitev za nadzor kakovosti tiskanja. Zelo pomemben del novega tiskalniškega paketa je samostojen tiskalniški strežnik, ki skrbi za obdelovanje rastrskih slik, kar bistveno prispeva k hitremu tiskanju. Strežnik je zasnovan na procesorju MIPS R4700 s hitrostjo 133 MHz, ta pa uporablja še od 32 do 128 MB RAM in 2,1 GB disk. Na voljo je cel kup različnih priključkov, od omrežnih prek vzporednega, SCSI in celo vmesnika USB. Sistem uporablja programsko opremo EFI Fiery s podporo opisnemu jeziku Adobe Postscript Level 3. Skrbi za sprotno obdelovanje zahtev med
 tiskanjem , tako da ni čakanja in zastojev. Poleg tiskanja s klasičnimi gonilniki strežnik omogoča tudi nameščanje pisav, neposredno tiskanje dokumentov v formatu Adobe Acrobat in nalaganje tiskalniških opravil prek spletnega brskalnika, s katerim imamo dostop do vgrajenega spletnega strežnika. Sistem vsebuje vmesnike CRD (Standard Color Rendering Dictionaries) za profesionalne barvne odtise Imation Matchprint III, Fuji Color Art in DuPont WaterProof Analog System. Poleg tega je celota združljiva z vmesniki ICC in Apple ColorSync. Sam tiskalnik lahko tiska na papir formata od 4 × 6 do 13 × 19 palcev, za tiskanje posamezne strani pa porabi največ 4 minute in 25 sekund. V pomoč je tudi priloženi podajalnik, ki sprejme do 250 listov. Sistem Sylus Pro 5000 stane v ZDA manj kakor 10.000 dolarjev.
Epson se z novim tiskalnikom Stylus Pro 5000 loteva izdelkov za profesionalno rabo. Z novo tehnologijo in atraktivno ceno je tiskalnik dober nadomestek za sisteme, kot so sistem IRIS ali sublimacijski tiskalniki, ima pa tudi precej boljšo ločljivost tiskanja. Osnova je nov tiskalni mehanizem MicroPiezo Dual Density Droplet (DX3) z ločljivostjo 1440 × 720 pik, ki omogoča zelo drobne, 11-nanogramske barvne pike, uporaba šest različnih osnovnih barv pa poleg tega zagotavlja mehke in natančne barvne prehode. Tiskalnik ima tudi strojno rešitev za nadzor kakovosti tiskanja. Zelo pomemben del novega tiskalniškega paketa je samostojen tiskalniški strežnik, ki skrbi za obdelovanje rastrskih slik, kar bistveno prispeva k hitremu tiskanju. Strežnik je zasnovan na procesorju MIPS R4700 s hitrostjo 133 MHz, ta pa uporablja še od 32 do 128 MB RAM in 2,1 GB disk. Na voljo je cel kup različnih priključkov, od omrežnih prek vzporednega, SCSI in celo vmesnika USB. Sistem uporablja programsko opremo EFI Fiery s podporo opisnemu jeziku Adobe Postscript Level 3. Skrbi za sprotno obdelovanje zahtev med tiskanjem, tako da ni čakanja in zastojev. Poleg tiskanja s klasičnimi gonilniki strežnik omogoča tudi nameščanje pisav, neposredno tiskanje dokumentov v formatu Adobe Acrobat in nalaganje tiskalniških opravil prek spletnega brskalnika, s katerim imamo dostop do vgrajenega spletnega strežnika. Sistem vsebuje vmesnike CRD (Standard Color Rendering Dictionaries) za profesionalne barvne odtise Imation Matchprint III, Fuji Color Art in DuPont WaterProof Analog System. Poleg tega je celota združljiva z vmesniki ICC in Apple ColorSync. Sam tiskalnik lahko tiska na papir formata od 4 × 6 do 13 × 19 palcev, za
 tiskanje  posamezne strani pa porabi največ 4 minute in 25 sekund. V pomoč je tudi priloženi podajalnik, ki sprejme do 250 listov. Sistem Sylus Pro 5000 stane v ZDA manj kakor 10.000 dolarjev.
»Osebni izziv seveda je, prenesti moja znanja in izkušnje, ki sem si jih pridobil pri dosedanjem delu. Veliko sem se namreč ukvarja s prenosom tehnologij iz Kolektorja v hčerinske družbe po vsem svetu. Prav ta teden smo imeli v Šibo Orodjarni presojo Siemens building tehnology (Siemensova oprema za klimatizacijo in varovanje stavb) prejeli smo prav dobro oceno. Pri našem delu so take ugodne ocene prihodnje leto mora biti ta ocena odlično, za posel izredno pomembne, celo pomembnejše od certifikatov, kot je denimo po ISO 9001/2000, ki ga sicer tudi imamo. Poleg klasičnih izdelkov Šiba, kot so zaporke (zamaški) in elementi za elektronsko industrijo, si prizadevamo prodreti tudi v farmacevtsko industrijo z orodji za izdelavo
 tiskanje  tablet.«
Letalo je zgodaj popoldan poletelo iz Pariza proti Alžiriji. Na njem naj bi bil poseben papir za
 tiskanje  bankovcev. Letalo je strmoglavilo na težko dostopnem terenu med krajema Clermont-Ferrand in Narbonne, še piše STA.
njenih malčkov omogoča neposredno
 tiskanje  prek digitalnega fotoaparata oziroma imajo vgrajen čitalec kartic. Na srečo so se proizvajalci dogovorili za skupen standard PictBridge, le fotoaparat in tiskalnik ga morata podpirati. Brizgalniki oziroma tiskalniki ink-jet spadajo med najbolj razširjene, saj so dokaj univerzalni, za razliko od opisanih termosublimacijskih, ki so namenjeni le tisku fotografij. Brizgalniki, kot že ime pove, barvo dobesedno brizgajo na papir. Premikajoča glava skozi drobcene šobe potiska kapljice črnila, ki se na papirju posušijo. Pri tem je treba omeniti še ločljivost, ki je nismo pri prvi skupini tiskalnikov. Brizgalniki, za razliko od termosublimacijskih, ne morejo nastaviti svetlosti ene pike, saj ima barva le eno vrednost. Če bi izpis brizgalnika pogledali pod močnejšo poveče-
V Evropi, zlasti južni, vzhodni in tudi zahodni, smo vse pogosteje priča ponudbi poceni ponarejenega potrošnega materiala za
 tiskanje . Za zaščito interesov uporabnikov in seveda tudi lastnih interesov so se v boj proti ponaredkom vključili vodilni ponudniki rešitev za tiskanje. HP tako izvaja lasten program, ki vključuje preventivne ukrepe in izobraževanje uporabnikov, unikatne varnostne elemente na embalaži izdelkov (HP značke) za prepoznavanje originalov, z oblastmi pa sodeluje pri preiskovanju in nadzoru trga ponaredkov. Posledično so pristojne institucije samo v regiji srednje in vzhodne Evrope ter Afrike v minulem letu zasegle okoli 1,9 milijona ponarejenih kartuš, tonerjev in drugi izdelkov za tiskanje, izvedle 300 kriminalnih preiskav in okoli 600 revizijskih inšpekcij. Največja posamična akcija v boju proti ponaredkom se je zgodila v Združenih arabskih emiratih v aprilu 2013, kjer so oblasti zasegle okoli 1 milijon nelegalnih kartuš in sorodnih tiskalniških komponent.
Pod geslom Za odgovorno znanost se konferenca posveča štirim tematskim sklopom. Prvi, ki ga je v četrtek bleščeče intoniral filozof Tine Hribar, je predstavil vlogo humanistike in poleg Hribarja so to opravili Oto Luthar, Borut Telban in Marina Lukšič - Hacin; mednarodnemu sodelovanju pa so se posvetili Zoran Stančič, Biba Tržan, Stanko Kokole in Rudi Rizman. Petek je posvečen izobraževanju in vrednotenju dela; o prvem so razmišljali Jože Pirjevec, Vera Smole, Marija Stanonik in Neva Šlibar, medtem ko so se z vrednotenjem svojega dela ukvarjali Majda Merše, Drago Perko in Naško Križnar. Že kmalu po uvodnih razpravah pa je prišel na vrsto tudi denar, ki s podzvrstmi povezuje vse štiri sklope. Z denarjem je namreč povezano vprašanje razvoja in načrtovanja,
 tiskanja  in prevajanja, vlog za projekte in njihovega evalviranja, trženja in promoviranja, navsezadnje pa tudi samospoštovanja in samozavesti tistih, ki se s humanističnimi vedami ukvarjajo in od tega živijo.
V okviru usposabljanja boste osvojili temeljna informacijska znanja (uporaba računalnika, tipkovnice in miške v okolju Windows in upravljanje datotek), se naučili izdelave in oblikovanja besedil (Word, urejanje besedila, oblikovanje pisave in odstavkov, izdelava tabel, priprava strani in
 tiskanje ), uporabe interneta (uporaba spletnega brskalnika za dostop do spletnih strani in iskanje informacij, varnost) in uporabe elektronske pošte (osnovni pojmi, varnost, prejemanje in pošiljanje elektronskih sporočil, uporaba imenika, urejanje sporočil). Udeleženci bodo imeli možnost pridobitve javno veljavne listine, predznanje pa ni potrebno.
Poleg ilegalnega
 tiskanja  pamfletov in vplivnih del, kot sta Kropotkinov Uporniški duh ter Freiheit (objavljen v Londonu) nemškega avtorja Johanna Mosta, terorizem ni bil večje omembe vreden pojav, a je po drugi strani dobival intelektualno, moralno in filozofsko podporo. Johann Most, rojen v Nemčiji leta 1846, se je izučil za knjigoveza. Ko je moral zaradi Bismarckovih protisocialističnih zakonov o izjemnem stanju pobegniti iz Nemčije, se je znašel v Londonu. Most je uporabljal izraz "humanost z barbarstvom", ki je namigoval na to, da bodo "nedolžni" pri tem zagotovo trpeli, hkrati pa je menil, da to ne sme biti nepremostljiva ovira.
Včeraj do polnoči so morale stranke poslati v parlament predhodna poročila o skupni višini zbranega in porabljenega denarja, o vseh donacijah posameznikov ali podjetij, ki presegajo trikratno povprečno mesečno plačo, o najetih posojilih in o morebitnih odloženih posojilih. Predstaviti so morale podatke o poslovanju na posebnem žiroračunu do vključno 15. dne uradne volilne kampanje (torej do konca prejšnjega tedna). Po zakonu morajo stranke odpreti poseben žiroračun za volitve 45 dni pred dnevom volitev. Prvotno je bilo v zakonu zapisano, da morajo prek tega računa potekati vsa vplačila in izplačila, povezana z volilno kampanjo, vendar je parlament leta 1997 zakon dopolnil in določil, da so stroški volilne kampanje (za katere se denar zbira in ki se plačujejo s posebnega računa) le stroški
 tiskanja  in razobešanja plakatov, objavljanja predvolilnih oglasov in sporočil v medijih, organizacije in izvedbe predvolilnih shodov in tiskanja, reprodukcije in razpošiljanja predvolilnega materiala. Vse druge stroške stranke plačajo z drugega računa in jim zanje tudi ni treba poročati, od kod jim denar in kako so ga trošile.
Od januarja 2007 bo treba položnice izdajati na novih obrazcih. Podjetju, ki skrbi za natis posebnih položnic, pa bo treba podatke pošiljati enako kot doslej, le pripravljeni bodo nekoliko drugače, saj je novi obrazec nekoliko drugačen. Kot je opozoril Uroš Ločniškar iz podjetja EPPS, ki se ukvarja s
 tiskanjem  položnic (ne pa tudi tiskanjem obrazcev), morajo podjetja predvsem paziti na to, da bodo v obdelavo pošiljala pravilne podatke. In pri kupovanju starih obrazcev na to, koliko jih bodo letos sploh še potrebovala, je dodal.
Ker vodenje večine knjig ne bo več obvezno, kot enega izmed možnih načinov za ugotavljanje zneska vstopnega DDV predlagam uporabo konto kartic terjatev za vstopni DDV (konti skupine 16). Pri tem nam mora program omogočiti
 tiskanje  teh kartic s pogojem, in sicer glede na dan prejema računa.
Trgovske znamke obsegajo več sto ali celo prek tisoč izdelkov, živilskih in neživilskih, v prav toliko različnih embalažah. Njihovo grafično podobo ponavadi oblikujejo vrhunski oblikovalci in zunanje agencije. Pri izbiri embalaže za izdelke svoje blagovne znamke trgovci upoštevajo predvsem dobaviteljeve zmožnosti
 tiskanja  in izdelave ter stroške oblikovanja in izdelave. Sredstva za oblikovanje embalaže se razlikujejo od izdelka do izdelka in so odvisna predvsem od zahtevnosti dizajna ter tiska. V Mercatorju znašajo približno 15 odstotkov vseh sredstev za upravljanje in razvoj skupin njihove trgovske znamke, kar znaša približno tri odstotke vseh trženjskih stroškov. Glavni cilji pri oblikovanju so prepoznavnost, všečnost, konsistentnost in celovitost. Predvsem mora embalaža izdelkov iz posamezne linije trgovske znamke s svojim videzom zagotavljati skladno, enotno in prepoznavno celoto, so povedali v Mercatorju. Koliko sredstev za oblikovanje embalaže svoje trgovske znamke namenijo drugi trgovci v Sloveniji, nam niso razkrili.
Bavarska državna knjižnica je tako kot veliko drugih knjižnica začela z digitalizacijo svojega knjižnega fonda. Naglica je nujna, saj okoli 20 % njihovih knjig grozi razpad. Trije skenirni roboti v münchenskem središču knjižnice za digitalizacijo lahko obdelajo okoli 1300 strani na uro. Optično prepoznavanje pisave pa je pri gotici precej nezanesljivo, tako da so stroški predelave precejšnji: po ocenah stroški skeniranja knjige z 200 stranmi, skupaj s pregledom uspešnosti opravljenega postopka znašajo okoli 40 evrov. Javne knjižnice, kot je Bavarska državna knjižnica, ki z 9 milijoni zvezkov spada med najpomembnejše raziskovalne knjižnice na svetu, bi takšne projekte skeniranja le stežka izpeljale brez zunanje pomoči. Münchenski knjižničarji so se zato povezali z Googlovimi sodelavci iz Mountain Viewa v Kaliforniji. Do leta 2015 naj bi to podjetje po vsem svetu digitaliziralo okoli 15 milijonov knjig in jih objavilo na spletu. V ta namen Google sklepa dogovore z velikimi knjižnicami, ki mu omogočajo skeniranje svojih fondov. Od februarja 2007 je samo v Bavarski državni knjižnici Google digitaliziral več kot milijon knjig. Podrobnosti pogodbe so poslovna skrivnost, kljub vsemu pa njeni podpisniki zagotavljajo, da fond ne bo zapustil dežele Bavarske. Googla ne bodo pustili tudi v bližino dragocenosti iz nekdanjih časov
 tiskanja  knjig. Bavarci so poskrbeli za vse: vsakokrat, ko gre ena digitalna kopija v iskalnik, druga ostane v knjižnici. S tem si zagotavljajo pravico do razpolaganja, kar bi bilo pomembno, če bi Google spremenil strategijo podjetja. Dejstvo je namreč, da je doslej že več založb proti temu ameriškemu podjetju vložilo tožbo zaradi mogočih kršitev predpisov o avtorskih pravicah. Google se brani, da je mogoče iz zavarovanih knjig priklicati le vzorce besedila. Bavarska državna knjižnica pa se želi izogniti jezi, zato je svoje sodelovanje z Googlom omejila le na knjige iz svojega fonda, za katere so se avtorske pravice že sprostile oz. jih sploh nikoli ni bilo.
Gaber je menil, da je ministrska pisarna delovala uspešno; ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je rešilo večino zadev, ki so se nanašale na področje njegovega delovanja. V tem času je sprejel 34 občank in občanov, nanj so obračali zlasti šolniki. Zadeve so se nanašale na promocijo francoščine, sistem nagrajevanja in štipendiranja, problematiko poslovno-komercialne šole, možnost novega in poenotenega
 tiskanja  spričeval in diplom, delovanje regijskega študijskega središča in problematiko osnovne šole Paški Kozjak. Gabra so opozorili na težave pri naložbi za ustanovitev gimnazije Slovenske Konjice in gradnji osnovne šole Frankolovo, nekaj vprašanj je zadevalo problematiko delovnih mest v šolstvu in štipendije. Seznanili so ga tudi z zamislijo o višjem strokovnem šolstvu v Celju in regijskem študijskem središču, nanj pa so se obračali tudi zaradi sofinanciranja posameznih projektov.