Prikazujem 1-20 od 14.189 konkordanc.
Mize zasedajo velikanski katodni monitorji, vsak računalnik ima svoj tiskalnik, nekje v omari sameva telefaks, v kotu pisarne ni prostora za kavni avtomat, ker ga preveč zavzame fotokopirni stroj… Tipičen primer pisarniške anarhije, katere posledica so tudi drastično večji stroški vzdrževanja in obratovanja naštetih naprav ter bolj zamudno delo z vsako posebej. Po nekaterih raziskavah lahko skupne stroške
 tiskanja , preslikavanja in faksiranja s pravilno izbiro opreme zmanjšamo za 30 do 80 odstotkov, to pa že ni mačji kašelj, če upoštevamo, da je strošek za eno izpisano stran povprečno osem centov. Tako si lahko približno izračunate, koliko denarja ste do zdaj v svojem podjetju zmetali skozi okno.
Vse v enem. Rešitev so seveda večopravilne naprave, ki združujejo vse omenjene funkcije. Njihovi glavni prednosti sta dve: manjši začetni stroški (nakup vsake naprave posebej je dražji) in prihranek pri prostoru, kar pripelje do lažje racionalizacije in učinkovitejšega nadzora nad uporabo posameznih funkcij. Novejše v kombinaciji s proizvajalčevo programsko opremo omogočajo tudi sledljivost stroškov in nadzor tiskanja, večjo varnost pri ravnanju z dokumenti in še bi lahko naštevali. Toda tudi pri takšnih napravah velja biti pri nakupu pozoren na kar nekaj stvari, ki bistveno vplivajo na produktivnost in stroške. Po prihodu konkurence so namreč proizvajalci z leti spreminjali cenovno politiko, tako da danes stroški vzdrževanja in predvsem obratovanja že po nekaj mesecih ali celo tednih uporabe presežejo začetno naložbo, to je nakup naprave. Glavni del dodatnih stroškov je seveda potrošni material, še posebno tonerji in kartuše s črnilom, ki so glavni vir zaslužka proizvajalcev. Najprej se je torej treba odločiti za tehnologijo
 tiskanja , pri čemer imamo na voljo brizgalne in laserske tiskalnike. Čas je denar, zato je v podjetjih pomembna predvsem hitrost tiskanja, kar tehtnico nagne krepko na stran bistveno hitrejših laserskih, čeprav so nekoliko dražji. Velja poudariti, da hitrost izpisa, podana s številom strani, izpisanih na minuto, ni vedno povsem verodostojen podatek, saj proizvajalci uporabljajo različne metode. Če v podjetju tiskate samo dokumente, bo vaše potrebe zadovoljil že črno-beli tiskalnik, pri katerem so stroški izpisa še zmeraj nekajkrat manjši kot pri barvnem. Tudi z vidika kakovosti izpisa so laserski tiskalniki za tiskanje dokumentov ustreznejši od barvnih, ki se bolje odrežejo pri tiskanju fotografij. Le če veliko tiskate barvne izpise, velja razmisliti o nakupu dražjega barvnega tiskalnika, saj so stroški preslikavanja in tiskanja v javnih fotokopirnicah še bistveno večji. Proizvajalci za prihodnost stavijo na barvne tiskalnike in tako naj bi pri Konici Minolti kmalu izdelovali zgolj še večopravilne naprave z barvnim izpisom. Pri teh je treba računati še na večje izgube črnila. V zadnjem času se resda uveljavljajo tiskalniki z ločenimi barvnimi kartušami. Tako moramo naenkrat zamenjati le tisto barvo, ki je zmanjka, in ne celotne kartuše, s čimer tudi manj onesnažujemo okolje.
Vse v enem. Rešitev so seveda večopravilne naprave, ki združujejo vse omenjene funkcije. Njihovi glavni prednosti sta dve: manjši začetni stroški (nakup vsake naprave posebej je dražji) in prihranek pri prostoru, kar pripelje do lažje racionalizacije in učinkovitejšega nadzora nad uporabo posameznih funkcij. Novejše v kombinaciji s proizvajalčevo programsko opremo omogočajo tudi sledljivost stroškov in nadzor tiskanja, večjo varnost pri ravnanju z dokumenti in še bi lahko naštevali. Toda tudi pri takšnih napravah velja biti pri nakupu pozoren na kar nekaj stvari, ki bistveno vplivajo na produktivnost in stroške. Po prihodu konkurence so namreč proizvajalci z leti spreminjali cenovno politiko, tako da danes stroški vzdrževanja in predvsem obratovanja že po nekaj mesecih ali celo tednih uporabe presežejo začetno naložbo, to je nakup naprave. Glavni del dodatnih stroškov je seveda potrošni material, še posebno tonerji in kartuše s črnilom, ki so glavni vir zaslužka proizvajalcev. Najprej se je torej treba odločiti za tehnologijo tiskanja, pri čemer imamo na voljo brizgalne in laserske tiskalnike. Čas je denar, zato je v podjetjih pomembna predvsem hitrost
 tiskanja , kar tehtnico nagne krepko na stran bistveno hitrejših laserskih, čeprav so nekoliko dražji. Velja poudariti, da hitrost izpisa, podana s številom strani, izpisanih na minuto, ni vedno povsem verodostojen podatek, saj proizvajalci uporabljajo različne metode. Če v podjetju tiskate samo dokumente, bo vaše potrebe zadovoljil že črno-beli tiskalnik, pri katerem so stroški izpisa še zmeraj nekajkrat manjši kot pri barvnem. Tudi z vidika kakovosti izpisa so laserski tiskalniki za tiskanje dokumentov ustreznejši od barvnih, ki se bolje odrežejo pri tiskanju fotografij. Le če veliko tiskate barvne izpise, velja razmisliti o nakupu dražjega barvnega tiskalnika, saj so stroški preslikavanja in tiskanja v javnih fotokopirnicah še bistveno večji. Proizvajalci za prihodnost stavijo na barvne tiskalnike in tako naj bi pri Konici Minolti kmalu izdelovali zgolj še večopravilne naprave z barvnim izpisom. Pri teh je treba računati še na večje izgube črnila. V zadnjem času se resda uveljavljajo tiskalniki z ločenimi barvnimi kartušami. Tako moramo naenkrat zamenjati le tisto barvo, ki je zmanjka, in ne celotne kartuše, s čimer tudi manj onesnažujemo okolje.
Lexmark je predstavil tri novosti, in sicer brezžični enonamenski barvni tiskalnik Z1520 ter večnamenska barvna tiskalnika X5070 in X5495. Zmogljivi model Z1520 v eni minuti natisne do trideset črno-belih ali 27 barvnih strani, primeren pa je tudi za tiskanje fotografij, za katere proizvajalec, če so natisnjene z originalnim črnilom in na posebnem fotopapirju, zagotavlja kar stoletno obstojnost. Druga dva novinca nimata brezžične povezave, namenjena pa sta predvsem domačim okoljem in malim podjetjem. Model X5495 med drugim ponuja razširitvene reže za pomnilniške kartice in vrata pictbridge za čim preprostejše
 tiskanje  fotografij. Nove večopravilne naprave bodo na evropskem trgu na voljo predvidoma konec meseca, cene pa uvoznik še ni sporočil.
PROTI: Pri
 tiskanju  zahtevnih grafik ali fotografij se rado pokaže pomanjkanje pomnilnika. Pošiljanje faksov in kopiranje dokumentov je smiselno le prek prednje plošče. Dokaj neprijetno, ko želite spremeniti nastavitve kar prek tipkovnice računalnika. Pri kopiranju to še ne moti tako zelo, ko želite poslati faks iz računalnika, pa je neprijetno opraviti sprehod do naprave.
LJUBLJANA, 7. - Republika, najmlajši slovenski dnevnik, je danes izšla zadnjič. Čeprav so ji nekateri prerokovali, da bo vzdržala še do predsedniških volitev jeseni letos, so bile denarne težave, v katerih se je znašla že pred časom, le prehude. Kot je povedal odgovorni urednik Robert Mecilošek, je založnik, skupina Alpe-Adria, ocenil, da bi bili stroški nadaljnjega
 tiskanja  časnika preveliki, in sklenil začasno ustaviti izhajanje. O dokončni usodi Republike bodo odločali na skupščini družbenikov, ki bo najverjetneje že prihodnji teden. (lo)
Prvi dve razstavi sta vključevali mednarodni nabor umetnikov. Moja prvotna ideja za to tretjo razstavo je bila, da se ta osredotoči na sitotisk, ki je zelo razširjena tehnika
 tiskanja  na podtalni sceni vizualnih umetnosti v Franciji. Po eni strani sta imela dva francoska sitotiskarska umetniška studia v prvih letih novega tisočletja velik vpliv na novo generacijo umetnikov, ki so naravnani k naredi-si-sam usmeritvi, pa naj bodo šolani ali samouki. Na ta dva studia pa so med drugim vplivali podtalna striparska scena, brutalizem, avantgardni art deco ... Ko so se ti mlajši umetniki, pa naj so bili torej šolani ali samouki, ozrli po produkciji teh dveh studiev, so s časom spoznali, da lahko združijo svojo ustvarjalno prakso s pravzaprav ročno obrtjo ter tako pridejo do umetniškega tiska in izdelave knjig ter na ta način prodajajo svojo umetnost po nizki ceni, ne da bi morali na formalen način sodelovati s tradicionalnimi galerijami.
ZA: HP Photosmart 8450 je namenjen tako za tiskanje fotografij kakor tudi barvnih in črno-belih dokumentov. Pri običajnem tiskanju uporablja štiri barve (tri osnovne in črna) pri
 tiskanju  fotografij pa še tri barve v drugi barvni glavi, črno glavo pa je treba zamenjati z glavo s tremi odtenki sive barve. Fotografije, ki jih na papir natisne od roba do roba, so čudovite.
V tiskalnik je mogoče priključiti praktično vse pomnilniške kartice, kar jih je na trgu. Barvni zaslonček z diagonalo 2,5 palca omogoča ogled slikovnih datotek, shranjenih na kartici. Na njem so izpisane tudi informacije, ki jih potrebujemo pri sprehajanju skozi menije. V tiskalnik vdelana programska oprema omogoča nekaj osnovnih operacij s shranjenimi datotekami, različne načine tiskanja fotografij za potrebe arhiviranja ali izdelave albumov kakor tudi tiskanje na foto papir različnih velikosti. Tiskalnik ima zanimivo možnost
 tiskanja  prosojnic, za kar je treba uporabiti neskončni papir.
Slovenski inovator Edvard Prodan (1909-1990) iz Ljubljane je leta 1955 skonstruiral in izdelal prvi stroj za brezkončni tisk napisov in znakov na trakove iz tekstila in polivinila, ki ga je leta 1957 izpopolnil za barvno
 tiskanje . Stroj in postopek za tiskanje je patentiral in za njega prejel jugoslovansko in mednarodno patentno listino v Švici.
Patentna listina Foto: Dokumentacija TMS Rodil se je leta 1909 v Trstu. Nižjo šolo je obiskoval v Trstu, v Lendavi in v Ljubljani. Po 1. svetovni vojni se je izučil za puškarja in finomehanika ter bil nekaj časa zaposlen v Smodnišnici v Kamniku. Med 2. svetovno vojno je bil zaposlen v Ljubljani, na Magistratu, v gradbenem oddelku. Vključil se je v OF, leta 1943 pa je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni se je peš vrnil v Ljubljano in se nato zaposlil v podjetju Propaganda kot direktor podjetja. Tam je leta 1955 izdelal prvi rotacijski stroj za globoki tisk za brezkončno tiskanje na tkanino, ki ga je leta 1957 izpopolnil za dvobarvni tisk. Patentirani postopek tiskanja je predvideval uporabo barv, odpornih na pranje, ki se po končanem
 tiskanju  predhodno sušijo na zraku na naraven način na prehodu preko vodilnih valjev, nameščenih v prostoru delavnice. Popolno sušenje in fiksiranje barve na tekstilnem traku je tako potekalo v posebnem stroju, ki je bil dodan rotacijskemu tiskarskemu stroju za globoki tisk. Bil je opremljen z večjim številom valjev, da se je na poti po njih tisk na traku dokončno posušil in fiksiral s pomočjo vročega zraka.
DVOJEZIČNA SLIKANICA Za izjemno dobro zasedeno okroglo mizo, ki jo je konec oktobra krško Društvo zaveznikov mehkega pristanka pripravilo o boljšem poznavanju romskih pravic in o hitrejšem reševanju vprašanj s področja izobraževanja Romov, se je v razpravi po prispevku Alana Jurakoviča, direktorja Pomurskega zavoda za izobraževanje in raziskave, izkazalo, da je, gledano časovno, položaj posavske in dolenjske romske etnične manjšine več desetletij za prekmursko. Izkušnje, do katerih so v krajih ob Muri prišli pri izobraževanju romskih mentorjev, bodo vsekakor dobrodošle, eden od načinov, kako romski mladeži olajšati pot v vrtec in šolo, pa bo dvojezična slikanica, ki je tik pred
 tiskanjem . Vsebinsko je nastajala zvečine v romskem Kerinovem Grmu, ilustracije so delo Tine Brinovar, kolaži risbic romskih otrok in tekstovni del Saše Kerkoš (obe na posnetku levo), pri prevodu v romščino pa je pomagala Nataša Brajdič. (Foto: D. Rustja)
Tu pa so Zeleni pokazali svoj (pravi?) interes. Takratni minister za znanost in tehnologijo PETER TANCIG, takrat predsednik sveta Zelenih Slovenije in šef strankinega volilnega štaba, je jeseni 1992 nenadoma službeno obiskal Opte Ptuj. Čeprav je obisk trajal samo petnajst minut, so se dogovorili, kot so ugotovili ljubljanski kriminalisti, da bo podjetje sofinanciralo Zelene, ki so bili takrat sredi predvolilne kampanje. 30. oktobra 1992 je generalni sekretar Zelenih Slovenije Božidar Flajšman podjetju poslal vlogo za »sofinanciranje ekoloških projektov, to je pripravo strokovnih posvetov in
 tiskanje  ekoloških publikacij«. Podjetje, ki so mu že vse leto obljubljali sredstva iz proračuna, ni imelo denarja, da bi ga »poklonilo« Zelenim. Zato je pri zasebnem podjetju Trika d. o. o. najelo 1,5 milijona tolarjev posojila s 7-odstotno obrestno mero. Podjetje Trika je 26. novembra, torej deset dni pred volitvami, neposredno na žiroračun Zelenih Slovenije nakazalo 1,5 milijona tolarjev, 9. decembra pa je minister Tancig z Opte Ptuj končno podpisal dve pogodbi: prvo za kratkoročno brezobrestno posojilo v vrednosti 60.000 DEM in drugo za 25.000 DEM (1,5 milijona tolarjev) nepovratnih sredstev. Pogodbi imata popolnoma enaki besedili, različni so le pogoji vračanja posojil. Ministrstvo za znanost je denar nakazalo štirinajst dni kasneje.
Ne vem, zakaj se toliko hvalite z izumiteljsko nalepko, ki jo bomo dobili pri bodoči registraciji motornih vozil. Iz dnevnega tiska in prek TV smo 3. decembra lahko videli, slišali in čitali o vseh novitetah za nekatere zaslužkarje, tudi za državni proračun prek DDV, na drugi strani pa dodatni strošek za nekaj čez tri jurčke letno za lastnike motornih vozil. Zaslužila bo tiskarna za
 tiskanje  nalepk, pooblaščeni avtoservisi za tehnične preglede oz. za namestitev nalepke, nekaj čez 400 milijonov sit pa za dodatno pokrivanje prepožrešnega državnega proračuna. Skupno naj bi se olajšalo lastnike motornih vozil za nekaj čez 4 milijarde tolarčkov letno.
Vsi v Mercatorju uporabljeni Toshibini večfunkcijski stroji imajo veliko število funkcij. Poleg tiskanja in fotokopiranja tu so faksiranje, sprejem in oddaja podatkov preko interneta, alarmiranje vzdrževalcev z elektronskimi sporočili, tiskanje spletnih vsebin na zahtevo, sprejem in
 tiskanje  elektronske pošte itd. Toda, za vse (razen za prvi dve funkciji) je treba stroj priključiti na internet. To lahko ogrozi varnost podatkov, zato so to možnost takoj zavrgli. Tudi klic vzdrževalcu ne gre preko elektronske pošte, temveč upravitelj sistema preko zunanjih komunikacij obvesti vzdrževalce o potrebnih ukrepih in opravilih.
Lexmark X215 je MFP, kar pomeni Večopravilnost z veliko začetnico. V osnovi je to laserski tiskalnik, ki so mu na glavo posadili skener, le-tega opremili s samodejnim podajalcem papirja in z mislijo na poslovni svet vgradili še faks. V eni napravi združuje štiri osnovne funkcije poslovnega sveta
 tiskanje , skeniranje, kopiranje in faksiranje dokumentov.
Minolta Page Pro 1300W zmore visokih 1200 pik na palec, kar bo pozorni uporabnik opazil predvsem pri izpisu grafičnih elementov. Visoka ločljivost ne zmanjša hitrosti delovanja tiskalnika, ki zmore do 15 strani na minuto, kar je povsem dovolj za pisarniško poslovanje. Opozoriti moramo na malce pozabljen pojem GDI tiskalnika, kar pomeni, da se med tiskanjem praktično vse zgodi na računalniku, tiskalnik pa samo natisne bitno sliko na papir. Hitrost
 tiskanja  je tako zelo odvisna od zmogljivosti računalnika samega. Uporaba tiskalnika je tako omejena zgolj na Windows okolje.
Napravi lahko delujeta v petih načinih, imenovanih profili, ki so odvisni od tega, kaj bi uporabnik rad naredil. Serijski profil SPP omogoča pošiljanje nespremenjenih podatkov na tiskalnik, kar je analogno tiskanju preko serijskih vrat RS 232. Profil HCRP ali Hard Cable Replacement mode je podoben SPP, le da daje več nadzornih možnosti. Za tiskanje iz dlančnikov in mobilnih telefonov, ki podpirajo Bluetooth je primeren profil OPP (Object Push Printing). Način OPP pretvori poslane podatke v kodo ASCII, ki jih tiskalnik nato natisne, omogoča pa tudi
 tiskanje  slik v formatu JPEG na večini tiskalnikov, ki poznajo PCL. Za nekatere telefone in dlančnike, ki nimajo dovolj pomnilnika za shranjevanje gonilnikov je pripravljen način BPP (Basic Printing Profile), katerega bistvo je, da definira minimalen nabor podatkov, potrebnih za tiskanje nekega dokumenta in je tudi združljiv z večino tiskalnikov PCL. Zadnji profil se imenuje BIP ali Basic Imaging Profile, ki je namenjen tiskanju fotografij iz digitalnih fotoaparatov in dlančnikov. Cena izdelka je 47 tisočakov.
Med operacijami je nekaj takih, ki zadevajo pot: popravljanje in obračanje smeri (correct & reverse direction), poenostavljanje (simplify), širitev poti (expand stroke), krčenje (ali raztegovanje) poti (inset path) in fraktalno cepljenje (fractalize). Smer poti poteka od prve narisane točke k drugi narisani točki. Poznejše dodajanje točk ne spremeni smeri. Če na pot pripnemo besedilo, bo potekalo v smeri poti, ki ni vedno prava, zato je prav, da imamo možnost popraviti neprijetnost. S poenostavljanjem skuša FreeHand kar najbolj zmanjšati število točk v nekem predmetu, pri tem pa čimmanj vplivati na videz telesa. S širitvijo poti dosežemo na že obstoječi poti podoben učinek kakor pri prostoročnem risanju črte (freehand tool). Pot nadomestimo z obodom v širini črte, tega pa lahko potem opremimo s posebnimi zapolnitvami, denimo barvnim prehodom. S krčenjem poti dosežemo podoben učinek. To orodje poleg obstoječe poti potegne na razdalji, ki smo jo določili, vzporedno novo pot, pri čemer lahko ohranimo tudi staro. Fraktalizacija poti bi bila zanimiva, ko bi njen rezultat ne bil vedno enak. Temu bi se lahko izognili tako, da bi določili kak parameter ali dva, a FreeHand tega, žal, ne omogoča. V okencu Operations sta še dve orodji, tribarvna polnitev (multicolor fill) in prekrivanje (trap). Polnitev je dodatek, ki pri izvirnih možnostih v Inspektorju, kjer pri barvnih prehodih sodelujeta zgolj dve barvi, manjka. Prekrivanje je namenjeno korekciji stikov med predmeti, med katerimi bi pri
 tiskanju  lahko prišlo do nezaželenega razmika.
Napravi lahko delujeta v petih načinih, imenovanih profili, ki so odvisni od tega, kaj bi uporabnik rad naredil. Serijski profil SPP omogoča pošiljanje nespremenjenih podatkov na tiskalnik, kar je analogno
 tiskanju  preko serijskih vrat RS 232. Profil HCRP ali Hard Cable Replacement mode je podoben SPP, le da daje več nadzornih možnosti. Za tiskanje iz dlančnikov in mobilnih telefonov, ki podpirajo Bluetooth je primeren profil OPP (Object Push Printing). Način OPP pretvori poslane podatke v kodo ASCII, ki jih tiskalnik nato natisne, omogoča pa tudi tiskanje slik v formatu JPEG na večini tiskalnikov, ki poznajo PCL. Za nekatere telefone in dlančnike, ki nimajo dovolj pomnilnika za shranjevanje gonilnikov je pripravljen način BPP (Basic Printing Profile), katerega bistvo je, da definira minimalen nabor podatkov, potrebnih za tiskanje nekega dokumenta in je tudi združljiv z večino tiskalnikov PCL. Zadnji profil se imenuje BIP ali Basic Imaging Profile, ki je namenjen tiskanju fotografij iz digitalnih fotoaparatov in dlančnikov. Cena izdelka je 47 tisočakov.