Prikazujem 1-20 od 15.063 konkordanc.
Kmetijska svetovalna služba je naredila primerjavo letošnjega letnika z letnikom 1996. Po vsebnosti sladkorja je bil v zadnji tretjini septembra letošnji letnik v povprečju v prednosti za 6 Oe (Oechslejevih stopinj), titracijska kislina je pri letošnjem letniku nižja za dobre tri grame na liter, delež vinske kisline pa je že večji. Masa jagod je letos v primerjavi z lansko večja za okoli 5 odstotkov. V sedemnajstletnem povprečju (od leta 1980)je že kar 12 letnikov slabših od letošnjega, ob nadaljevanju ugodnega vremena lahko torej letnik 1997 še prehiti katerega od dosedanjih petih boljših letnikov v tem obdobju. Na podlagi kazalcev zrelosti grozdja je pravi čas za začetek trgatve srednje poznih sort v vinorodnem okolišu Haloze od 1. oktobra dalje, v vinorodnem okolišu Slovenske gorice pa od 3. oktobra dalje. Med srednje pozne sorte sodijo beli in sivi pinot, chardonnay, zeleni silvanec, žlahtnina, traminec, rumeni muškat in kerner. Primeren čas za začetek trgateve poznih sort (šipon, laški rizling in mešano) pa lahko pričakujemo okoli 12. do 15. oktobra. Pridelovalcem strokovnjaki priporočajo, da pred trgatvijo ugotovijo zrelost svojega grozdja in trgajo šele takrat, ko bo grozdje res doseglo primerno zrelost. To bo na nekaterih legah prej, drugje pozneje, odvisno od lege in tehnoloških ukrepov v času vegetacije. V vinogradih, ki so bili prizadeti od
 toče , priporočajo podbiranje, saj bo poškodovano grozdje slabo vplivalo na kakovost mošta in vina. Vsekakor pa velja priporočilo, da zaradi možnosti pridelave res dobrega mnošta in vina s trgatvijo počakamo čim dlje.
Po spomladanski pozebi so bila jabolka kar precej poškodovana, niso pa imeli težav s škodljivci in boleznimi, tudi
 toča  ni pustila prehudih sledi. Zato so načrtovali okrog 80 do 90 odstotkov pridelka 1. razreda, pa jim je načrte prekrižalo sonce, ki je povzročilo opekline, zato bo najkvalitetnejših jabolk okrog 70 odstotkov. Do 1. oktobra so izvozili že 1050 ton, sedaj pa obirajo za hladilnice, kjer bodo hladili okrog 600 ton jabolk. Največja težava je seveda s ceno, saj je za 1. razred tako nizka, da težko pokrivajo stroške same pridelave, če ne upoštevajo embalaže in vsega drugega. Zato bo prodaja na domačem trgu zelo majhna. Že nekaj let pa se pri VVS Jeruzalem ukvarjajo tudi z odkupom in prodajo industrijskih jabolk. Od pridelovalcev kupijo tudi vse druge sorte jabolk, saj ti težko prodajo pridelek. Odkupna cena za industrijska jabolka je bila do 1. oktobra 13 tolarjev. Sicer pa imajo v Savcih in Ivanjkovcih urejeno tudi maloprodajo jabolk za ozimnico. Za idared bo treba odšteti 68 tolarjev, za druge sorte 63, drugi razred jabolk stane 45, industrijska jabolka pa 20 tolarjev.
V Krškem se je danes začel prvi Slovenski sadjarski kongres z mednarodno udeležbo. Na njem bo predstavljenih 80 referatov in 50 posterjev, med drugim bodo govorili o integrirani pridelavi sadja in učinkovitem zavarovanju pridelka, o novostih v tehnologiji pridelovanja najpomembnejših sadnih vrst, o skladiščenju, predelavi in trženju sadja ter o težavah, s katerimi se srečujejo sadjarji. Mednje seveda spada hrušev ožig, suša in prepotrebno namakanje ter
 toča  in varstvo pred njo s protitočnimi mrežami. Udeleženci seminarja si bodo ogledali tudi hladilnico podjetja Evrosad in nasad jagod Staneta Jarkoviča. V petek bo okrogla miza Slovensko sadjarstvo konkurenčno tudi v prihodnje.
V četrtek, 25. oktobra, je potekala 12. redna seja Upravnega odbora KGZS. Člani upravnega odbora so sprejeli poslovnik o delu Upravnega odbora KGZS ter se ukvarjali z internimi pravilniki kmetijsko-gozdarske zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov. Ob pregledu trenutnega dela KGZS so obravnavali aktivnosti zbornice pri sprejemanju zakona o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s
 točo  za leto 2001, pri čemer je predsednik zbornice opozoril na nujnost začetka dela na projektu vzajemne zavarovalnice, obenem pa je izrazil prepričanje, da je ocena 5,5 milijarde premalo za odpravo posledic pozebe, toče in suše v letošnjem letu. Pri tem je opozoril, da se Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije nikakor ne more strinjati z omejujočimi določbami v zakonu, saj slednji predvideva, da oškodovanci niso upravičeni do odškodnine v primerih, ko je skupna primerljiva površina manjša od 1 hektarja, ko je za posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva celotna višina sredstev državne pomoči določena na podlagi določb tega zakona, manjša do 30.000 SIT, ter ko je ocenjena povprečna stopnja poškodovanosti za posamezno kmetijsko rastlino na geografsko zaokroženem območju manjša od 30 odstotkov. S takšnimi omejitvami se seveda zbornica nikakor ne more strinjati. Treba je namreč vedeti, da je po podatkih popisa v letu 2000 v Sloveniji 17.400 kmetij, ki obdeluje manj kot 1 ha primerljivih površin (*1 ha primerljivih površin pomeni 1 ha njiv ali vrtov, 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha intenzivnih sadovnjakov, vinogradov ali hmeljišč, 8 ha gozdov ali 6 ha barjanskih travnikov). Poleg tega člani upravnega odbora ocenjujejo, da je postopek za pridobitev teh sredstev vse preveč zapleten.
Vemo, da se podnebje spreminja tudi zato, ker človek s svojo aktivnostjo posega v naravne procese. Vse bolj ogreto ozračje in vedno toplejši oceani nosijo v sebi vse več energije, ki se lahko zato tudi intenzivneje sprošča. Zadnje napovedi svetovne meteorološke organizacije niso obetavne. Upamo lahko le, da se naš svet ne bo spremenil v prostor, kjer bodo vladale suše in toplotni valovi, kjer bodo sušam sledile vse pogostejše poplave, neurja z orkanskim vetrom in
 točo , kjer bodo izginjali ledeniki in besnele reke …
Uvodoma pa se je pred odgovorom na zgoraj zastavljeno vprašanje potrebno opredeliti, ali so razlogi, zaradi katerih je tožnik zmanjšal površino v letu 2005, opravičljivi in je zato organ tožnika neupravičeno zavezal k vrnitvi sredstev. Glede na vlogo tožnika v letu 2005, iz katere je razvidno zmanjšanje izvajanja ukrepov SKOP glede na leto 2004 (obrazec „D“), je organ tožnika pozval, da zmanjšanje pojasni. Z dopisom z dne 8. 11. 2006 je tožnik pojasnil, da se je površina zmanjšala zaradi opustitve parcel, na katerih so bili starejši vinogradi, ki jih zaradi naravnih nesreč pripravlja za obnovo, ter zaradi odštevanja dovoznih poti in obračalnih poti na podlagi grafičnih podlag. Pri navedenih razlogih kot opravičljivih vztraja tudi v tožbi in se sklicuje na Program PRP. Program PRP v 5. alinei rubrike „Trajanje obveznosti“ kot opravičen razlog za odstop od sodelovanja za ukrepe SKOP navaja naravne in elementarne nesreče in določa, da so odstopanja od petletne obveznosti med drugim dovoljena, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje ukrepa še niso bile znane oziroma v primeru višje sile, kot so smrt upravičenca; dolgotrajna opravilna nesposobnost upravičenca; razlastitev večjega dela kmetijskega gospodarstva, če tega ni bilo pričakovati na dan oddaje zahtevka; naravne in elementarne nesreče, ki občutno vplivajo na kmetijske površine na kmetijskem gospodarstvu; uničenje gospodarskih poslopij zaradi nesreč; veterinarske prepovedi, neodvisne od upravičenca in kužne bolezni, ki ogrozijo del ali vse živali upravičenca. Kot naravno nesrečo tožnik navaja pozebo v letu 1984, toče v letu 1982 in neurja od 19. 6. 2004 do 31. 8. 2004. Razlogi glede na dikcijo določbe (da razlog za zmanjšanje ukrepa ob sklenitvi obveznosti še ni bil znan), ki so se dogodili pred oddajo vloge, torej niso relevantni (starost vinograda, pozeba v letu 1984, toča v letu 1982) v smislu presoje opravičljivosti.
 Toča  in neurje od 19. 6. 2004 do 31. 8. 2004 pa se je dogodilo po oddaji vloge, zato bi jih tožnik kot razlog lahko uveljavljal, v kolikor bi zadostil zahtevi po obveščenosti prvostopnega organa o dogodku, ki naj bi predstavljal višjo silo in bi bil tak, da bi upravičeval opustitev ukrepov SKOP. Namreč Program PRP določa, da mora v primeru višje sile upravičenec Agencijo pisno obvestiti ter ji posredovati ustrezne dokaze v roku 20 delovnih dni od datuma nastanka primera višje sile oziroma od datuma, ko to lahko stori. Med strankami ni sporno, da tožnik dolžnosti po obveščenosti organa ni zadostil, zato se na določbe o opravičljivih razlogih po preteku roka v katerem mora biti organ obveščen (v pojasnilu z dne 8. 11. 2006, pritožbi zoper prvostopno odločbo in v tožbi) ne more več sklicevati, v smislu opravičljivega razloga.
Ženeva, Hamburg - »Deset tisoč brezposelnih, če bo Švicarjem uspelo ustanoviti novo nacionalno letalsko družbo, in trideset
 toč  brezposelnih, če jim ne bo uspelo,« napoveduje Swissairov kadrovski direktor Matthias Möllney. Švicarji so načrtovali, da bodo do 1. novembra letos iz krovne družbe Swissair in regionalnega prevoznika Crossair sestavili novo nacionalno letalsko družbo, a je malo možnosti, da jim bo uspelo v napovedanem času, saj Crossair nima koncesije švicarskega zveznega urada za civilno letalstvo. Crossair brez licenc od krovne družbe Swissair ne more prevzeti vseh linijskih prog še pred začetkom zimskega voznega reda. Po pisanju švicarskih časopisov bi bilo za ustanovitev nove družbe potrebnih skoraj tri milijarde frankov. Vlada je napovedala pomoč, hkrati pa sporočila, da ne bo znižala podjetniških davkov. Po prvih ocenah bi morala vlada vsak mesec zagotoviti vsaj 200 milijonov frankov. Hamburški letalski prevoznik Lufthansa se ubada z drugačnimi težavami - zaradi terorističnih napadov v Združenih državah Amerike se je število potnikov močno zmanjšalo, zato nameravajo delovni teden skrajšati na štiri dni in hkrati znižati plače. Tako bi zmogli obdržati zaposlene in prebroditi težavno obdobje. Lufthansi so se tedenski prihodki na hitro osuli za 50 milijonov evrov. Po terorističnih napadih v ZDA je Lufthansa ustrezno močno popravila napovedi o pričakovanem dobičku. STA
KRŠKO - Krško polje je eno izmed področij, ki so ga suša,
 toča  in pozeba najbolj prizadele. Posavske kmete boli, ker bodo ne po svoji krivdi imeli jalovo žetev, še bolj pa jih boli, ker se zdi, da državi za njihove križe ni veliko mar. Še vedno niso dobili poplačane škode za lansko sušo, grozi pa jim, da bo denar za letošnje elementarne nesreče moralo dati kmetijsko ministrstvo iz naslova subvencij. Kmetijskemu ministru Franciju Butu so potožili, da morajo denar čim prej dobiti, povračilo za letošnjo sušo pa ne sme ogroziti izplačila subvencij.
MINISTER SI JE OGLEDAL ŠKODO - Franci But ni prišel v Krško le na sestanek, pač pa si je od suše,
 toče  in pozebe uničene pridelke tudi ogledal na brežiško-krškem polju. Videl je povsem stolčena jabolka in posušeno koruzo.(Foto: M. R.)
Včeraj popoldne je na Gorenjskem med Cerkljami in Šiško toča povzročila silno škodo. Najhuje je bilo v okolici Cerkelj in po gorskih vaseh, zlasti na Štefanji gori.
 Toča  je bila debela kot jajca in je seveda povsem pobila in uničila vse poljske pridelke in sadno drevje. Ljudje so nekje morali kidati točo kakor pozimi sneg, že nekaj ur po hudi uri pa je izza oblakov posijalo sonce, kakor v posmeh obupanim ljudem.
Popoldne in zvečer se bodo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte z močnimi vetrovnimi sunki in možnostjo
 toče . Zvečer bo začel pihati severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.
Ker med osnovne pomanjkljivosti slovenskega sadjarstva sodi tudi slaba organiziranost pridelovalcev in neučinkovito trženje, bi morali med prednostne naloge razvoja sadjarstva zapisati ravno to. Pobude za organiziranje so sicer v rokah sadjarjev samih, vendar pa ga država lahko spodbuja tako, da ponudi finančno pomoč le pridelovalcem, ki se združujejo v zadruge ali druge oblike tržnih skupnosti. Namesto dostikrat neučinkovite obrambe pred
 točo  naj bi država sofinancirala raje protitočne mreže in zavarovalne premije, ki dosegajo že do 30 odstotkov vrednosti pridelka. Podpirala naj bi tudi promocijo zaščitne znamke slovenskega sadja in opredelila merila za delovanje svetovalne službe. Sadjarji opozarjajo, da že dobivajo resne ponudbe tujcev, ki so pripravljeni jeseni odkupiti ves pridelek in ga prodajati pod svojo blagovno znamko.
Takšnele ladjice so može v teoriji pripeljale prav na obalo. V
 toči  ognja, ki jih je sprejel, in podvodnih ovir je bilo kajpada drugače.Najvzhodnejši odsek je bil britanski Sword, kjer so na kopno najprej planili škotski komandosi z dudašem na čelu in odhiteli v notranjost pomagat padalcem pri Pegazovih mostovih. Odpor je bil na Swordu močan le v utrjenih mestih Ouistreham in Lion-sur-Mer, a srditi spopadi med komandosi in branilci so bili kmalu končani in začela se je dirka za zavzetje čimvečjega števila mest v notranjosti, preden bi Nemci lahko dovolj strnili svoje vrste. Posebno pomembno je bilo mesto Caen, katerega obvladovanje bi pomenilo odprto pot na francoske ravnice tja do Pariza.
Kranj Republiška fitosanitarna uprava je v torek potrdila pojav hruševega ožiga na jablanah v lanskih žariščih v okolici Maribora (Limbuš, Pekre in Hoče) oz. na območjih, ki jih je pred kratkim prizadelo neurje s
 točo . Na tem območju je dan kasneje tudi odredila uničenje vseh okuženih rastlin in gostiteljskih rastlin z vidnimi znaki okužbe. Medtem ko se ožig letos v času cvetenja ni pojavil, sedanje vremenske razmere omogočajo tvorbo bakterijskega izcedka na okuženih rastlinah in širjenje bolezni na sosednje rastline, pri tem pa je velika nevarnost za okužbe zlasti v lanskih žariščih. V fitosanitarni upravi so v letošnji rastni dobi opravili 770 pregledov in testirali 91 vzorcev sumljivih rastlin.
V Rakulku se je Nadi Novak na streho podrla bližnja smreka: »Ravno sem zaprla okno, ko je grozno počilo. Mislila sem, da je potres. Smreka se je preko vrtne ute naslonila na telefonski in električni kabel ter streho. Na smrt me je bilo strah.« Pri Novakovih so do našega obiska smreko že odstranili, drugi dve smreki na vrtu pa bodo v kratkem požagali. Pri Stanislavu Kogovšku, po domače Pr' Trevnu, iz Sovre je voda naredila ogromno škode predvsem na senenih balah.
 Toča  jih je namreč preluknjala, vlaga pa lahko krmo pošteno uniči. Tako pri njem kot pri sosednji kmetiji Pr' Jureč je bilo največ škode na koruzi in krompirju. »Največ škode je na balah, saj so vse preluknjane in na poljščinah. Razneslo nam je tudi nekaj steklenih plošč s streh novega hleva,« nam je povedal Franci Jurca. V občini Železniki je največ škode povzročil zemeljski plaz med Davškim mostom in Davčo, nekaj časa je bila zaradi podrtega drevja zaprta tudi cesta Soriška planina Podrošt.
Nekemu časnikarju Slovenskega naroda pa žurnalistična žilica ni dala miru, da ne bi še enkrat stopil pred spomenik in morda na samem kraju izvedel še kaj zanimivega. Prisluhnil je pogovoru dveh peric, ki sta se jezili na podobo muze, in ena je izrazila upanje, da bo škof, ki da zna delati
 točo  in dež, že znal narediti tako, da bo muzo strela vrgla v Ljubljanico.
Koper, 21. novembra (STA) - V Strunjanu so imeli v zadnjih letih kar nekaj poplav: pozimi 2009/10 so bile pod vodo soline, oktobra 2014, novembra 2016, 22. oktobra in 12. novembra letos pa je voda vdrla tudi v stanovanja Strunjančanov. A to, da so Izolani na boljšem, ker so imeli poplavo le 22. oktobra, je jalova tolažba, v Primorskih novicah piše Mirjana Cerin. Ne samo zato, ker je lahko že en izredni dogodek usoden za pohištvo, avte in drugo premoženje ljudi, še bolj zato, ker so strokovnjaki ugotovili, da je bil prav oktobrski naliv s
 točo  v Izoli takšen, kakršen se zgodi enkrat na 100 let. Bodo imeli torej Izolani poslej mir pred ponorelo vodo vse do leta 2117? Klimatologi bi odločno zmajali z glavo, nalivi so zaradi podnebnih sprememb vse silovitejši in vse pogostejši, Izolanom v svarilo je tudi primer Strunjana, ki kar naprej "plava". Tam bodo morali zavihati rokave in izpeljati še naslednje etape zaščite pred poplavami, saj so se ustavili pri prvi. Izolani pa se bodo morali odločiti, ali bodo Direkciji za vode oziroma njenemu izvajalcu VGP Drava Ptuj dovolili poglobiti in razširiti struge hudournikov in povišati njihove brežine. Če bo potrebno, tudi tam, kjer so si do brežine ali nad strugo omislili podaljšek lastnega dvorišča. Dela ne bo zmanjkalo niti občini niti njenemu komunalnemu podjetju. Če se ne bodo zdaj zganili, lahko samo čakajo na naslednji ekstremni dogodek. Odpravljanje škode pa je običajno še dražje, kot je priprava na nove izredne razmere, sklene komentatorka.
POSAVJE – V torek popoldan, 17. junija, je toča prizadela več krajev v posavskih občinah, najbolj pa je klestila po kmetijskih pridelovalnih površinah po krškem gričevju. Največ škode je bilo povzročene v Gorenji in Dolenji Lepi vasi, kamor je
 toča  prihrumela, kakor opisujejo domačini, kot tornado. Pri tem so povsem praznih rok, brez pridelka in odškodnine ostali tisti pridelovalci, ki svojih pridelkov še vedno niso zavarovali.
šena s hriba zdirjala v dolino in se razkropila po dokaj širokem območju. Kerinova pa sta tudi ena od tistih osmoljencev, ki se bodo lahko sedaj milo rečeno obrisali pod nosom, povzročeno materialno škodo pa povsem prevzeli na svoja pleča. Če tudi se preživljata zgolj s kmetijstvom, posevkov in plodov nista zavarovala pri zavarovalnicah pred nevarnostjo
 toče  in pozebe.
 Toča  ni prizanesla koruzi nesreče. Občine posredujejo podatke o prizadetih območjih na regijsko Izpostavo, ki oblikuje komisijo, ta pa v nadaljevanju tudi opravi ogled prizadetega območja. Toda ne zaradi ocenjevanja nastale škode, pač pa zaradi beleženja naravne nesreče. Ogled krajev oziroma lokacij škodnega dogodka je komisija brežiške izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje opravila v dveh dneh po neurju, ki je zajelo območje naselja Rovišče v sevniški občini, v občini Brežice naselja Pečice, Križe in del Zgornje Pohance, najhuje pa v krški občini, kjer so bile po neurju s točko najbolj poškodovane vrtnine, trajni nasadi jablan, hrušk, breskev, vinogradi in poljščine v krajevnih skupnostih Veliki Trn in Gora. Posamezne kulture so poškodovane tudi do 90 odstotkov, kar pomeni, da so neustrezne za nadaljnjo predelavo in pridelavo v naseljih Gorenja in Dolenja Lepa vas, v razponu med najmanj 30 odst. pa vse do 90 odst. pa je toča prizadela škode tudi na obdelovalnih površinah v naseljih Ženje, Veliki Trn, Smečice, Cesta, Gora, Planina pri Raki. Dunaj, Golek, naselja Stolovnik, Lokve, Raztez in Gorica v KS Brestanica, Veliki Dol v KS Koprivnica ter naselji Ravne in Kostanjek v KS Zdole.