Prikazujem 1-20 od 32 konkordanc.
MARLA: Devet korpus! Posluš, mi smo, če pošten povem, posebn ljudje, tle se bo delu političn odpor in
 točn  tle se bomo boril prot vsem oblikam rigidnosti in prepovedi. Nas tle ne zanima vprašajne, kaj je človk sam po seb, nas zanima, kaj bo jutr s človekom in al bo mel pitno vodo. In kaj bo s salonitkam na strehah in v zeml? In kaj bo s kloniranmi ovcam in kravam in kaj bo s froci in z mlekam in zelem?
»Glih v tem je finta,« je rekel Bjørn Holm in se nasmehnil. »Leike je mel dve Poljakinji, da sta mu enkrat na teden spucale bajto. Tam sta ble šest dni pred nami in vse je blo kt iz škatlce. Zato smo dobil samo odtise od Leikeja, Lene Galtung, obeh Poljakinj in neznane osebe, ki pa se niso ujemal z odtisi nobene od žrtev. Ko je Leike prvleku na dan alibi in ste ga spustil, smo nehal iskat. Ne morem se spomnit, kje
 točn  smo dobil tiste neznane odtise.«
»Jep,
 točn  tak! Problem je bil v tem, da so se razdelil v plemena in začel nosit perje in pozabl, da so ta rumeni. Začel so se tepst med seboj, brez veze, pleme prot plemenu. Vsak je lahk bil tvoj sovražnik. Tud tanajboljš prijatli. Zato so Indijanci propadl. Zato so jih belci pol, ko so prišl iz Evrope, tak lahk sesul. Bli so zreli ko breskve in blo jih je treba sam obrat!«
"Zlatko, Zlatko," je odmevalo na matrici ob
 Točn  to sem hotu. Začetek večera samohval in samospevov? Niti ne. Bolj kot to je bil uvod v še eno dogodivščino Zlatka, ki ga je občinstvo sinoči sprejelo za svojega. Svoje besedne mitraljezne napade je miril s 'chill out' vložki, kakršne najdemo na novi plošči v Uop uop. Sprva se je umikal Senidahinim vokalnim miritvam (npr. ob Plečnikovi roži) in ji prepuščal glavno vlogo pri povezovanju njegove lirike (npr. ob Masterpisu).
N A J V E Č! Več tud od starga prdca Stepinška :) Ja, tud njega sm nafuku, ko ga jebe, bi se pa anglešk nauču, ko je mel cajt, pa ne bi rabu prek mene urejat zadeve v Lihtenštajnu. Pofejkal smo papirje, tko da ta star misl, da je on skriti lastnik tele fabrike. Skriti kurac, ne pa lastnik, ni Goran budala, da bo za druge nosu glavo u torbi, pol bo pa un njegov kretenski sine use zjebu, ko bo njega ruknl. Sej vem, da bi me zdele z unim tvojim moralizatorskim pogledom gledu in mi probu slabo vest nabijat, sam tud če še enkrat vse skupi premislm, ni obžalovanja, vse bi še enkrat naredu čist isto. Al pa še bolš :) Vsak bi. Tud ti, jebeni poštenjakar Pero, bi isto to naredu, če bi mel moj mozak, pa še posebi moja muda. Pa vsak od unih dol plavih kaputov, ki zdele jokajo, kakšne krivice da so se jim zgodile, tud. Edina krivica, ki priznam, da se jim je zgodila u resnici, je ta, da so se rodil glupi in nesposobni. Okej, priznam, narava je prasica, enmu da, drugmu pa ne, sam da bi pa jest zdej cel svoj lajf mel zarad tega slabo vest pa glumil nekega samoomejujočega se družbenega odgovorneža in si ne kupu avta, ki mi dogaja in si ne kupu hudga fleta in jedu v Riotu namest v Asu in pil Balantajnsa namest Lagavulina in ne fukal mladga pičkovja, ki mu vse to dogaja (in ja, nej bo jasno: boli me kurac, če so glupe, ker to je sam tvoja tolažba, ker jim ne dogajaš s tem tvojim vampom in jurjem na mesec). Tko se ta svet dons vrti, jebi ga: pametni jemljemo dnar glupim. In ker, hvala bogu, glupih ljudi nikol ne zmanjka (če pomislm, jih je u resnic zmer več), je tut šuškov za nas, ta pametne, kolkor češ. Ti boš seveda reku, da to ni pošten al pa da to ni moralno in bi se moral mi ta pametni samoomejevat in ne vzet vsacga centa, ki ga lohk. Mogoče je to clo res, ampak ne zarad tega tvojga moralizatorsko etičnega bulšita, ki mi je šel itak zmer maksimalno na kurac, ampak zarad bolj preprostga, čist praktičnega razloga: zato da temle kretenčkom spodi ne bi pršlo na pamet, da majo tud oni svoje adute, s kterimi pa nam pametnim lohk pojebejo vse po spisku ... Se ti smeji, a ne? Mal pa mi privoščš tole situacijo, navijaš za delavčke, vesel si za njih, mislš, da so po vseh teh letih ropanja z naše strani, kaj jaz vem, moralno upravičeni, da nas mal prefukajo, a ne? Okej, če sm čist iskren, priznam: v samem bistvu ni nobene razlike med tem, kar oni počnejo dons, in tistim, kar smo mi počel njim. In če bi bli zdej nekje med našimi bloki, bi jim z uličarskim ponosom, ki ga kljub vsemu še premorem, reku: okej, bojsi, zmagal ste fair and square, končn vam je potegnl, jeba je sam ... ker u resnic niso. Zmagal, mislm. Niso. A zakva? Ja, zarad vseh teh autov z modrimi rotirajočimi lučkami, k so se dons naparkiral okrog fabrike, in robocopov v njih :))) Pridejo na konc in nardijo fajront, kot plave bluze u Lunov Magnus stripih. In, ki jih valjda ni blo niti blizu, ko smo bli mi, tapametni, u ofenzivi :)). Zmaga bo na konc vseen naša, živeli miličarji! Tko da, še enkrat: jebi se, Pero, z vsemi tvojimi moraliziranji, k si jih itak upaš povedat sam med vrsticami, ker nimaš mudosov, da bi mi jih stresu u faco in mi reku to, kar si že petnajst let mislš: da sem plehek, našmrkan idiot brez čustev, k ma težave s tujkami in dolgimi besedami in da je vesoljna krivica, da teb vse tiste debele zajebane knjige niso pomagale, da ne bi ratu zapit luzer, ki ga še lastna žena ni mogla več gledat, kaj šele fukat, pa si je najdla mlajšga in obetavnejšga pizdunčka. Ups ... Sori, ej, sori, Pero, za tole zadnjo. Ta je bla pa res nizka, sam je ne morem zbrisat, ker se je že poslala. Stres al neki me jebe, da sem na trenutke res kreten. Tanja je res kul ženska in zmer sem jo mel rad, čeprav vem, da sem ji šel maksimalno na kurac in vem, da se je trudila s tabo dlje, kot bi se katerakol druga. Sam ti, ti si postal čist drugačen zadnjih par let. Še men si šel na kurac. Jest ne vem, a te alko jebe al kej druzga (sam sej tud za alko mora bit razlog, a ne?), sam res se te ni dal več prenašat. Pizda, ko se spomnim, kak kul model si bil včasih in kak super par sta bla s Tanjo (tko da sm ti biu na trenutke fouš zanjo, pa ne v tistem grdem smislu, ampak tko, iskreno sm ti bil mal fouš za tvoj lajf, sicer ful ne tok razburljiv kt moj :), k se vama je obetu), bi te najrajš kr po pički ruknu. Res. Kako si lahk tko kapitalno zafuku? Pizda, ko enkrat neki maš, to čuvaš in k temu sam še dodajaš (taka je usaj ta moja plehka podjetniška logika), ne pa da use skup fukneš u veter. In zakva? Zakva? Ker se nis realiziru kt jeben muzičar? Al zato, ker se nis realiziru (sej ta tujka je prou uporablena?) kot filozof al kva nej bi že delu po tistem tvojem nekoristnem faksu? Jebala te realizacija samga sebe te jebala, lajf je velik bl banalen, kt si ti pa teb podobni domišlate. Rodiš se, serješ u gate, pol se mal igraš, pol ga mal žuraš pa mal fukaš, pol študiraš pa mal več fukaš, pol velik preveč delaš in probaš še kej žurat pa fukat, pol ne morš več fukat pa začneš dobr jest in pit, pol ne morš več dobr jest in pit in začneš usem okrog sebe pametvt in pol še to nehaš, ker je mal neumn glede na to, da maš pr 80-ih spet plenico na rit, ker si spet začel srat pa scat u gate in pol deset let prepozno, da bi blo sploh še komu hudo za tabo (ker tvojim bližnjim si u teh zadnjih letih požru tolk živcov in časa, da jim je tvoj ugriz u travo pršu kot odrešitu) u tišini, ne zavedajoč se samga sebe in svojga lajfa, ker te je za konec nagazila še demenca, crkneš. In to je to, nč spektakularnga, sam jeben brezvezen lajf, kt jih je bilo že na milijarde. In večina se s tem sprijazn in proba usaj maksimalno uživat u umesnem času. Samo taki domišlavi usraneti kt si ti skoz neki drekajo in iščejo nek globlji smisu in morijo svoji bližnji okolici. Glej Denisa, na primer. Kakšen jeben globlji smisu je mel njegov lajf? Hodš po cesti z dvema frendoma, ko te dva prašiča na rutinski kontroli ugrabta in te fukneta ven iz lastnega lajfa v neko jebeno surrealno (glej, tujka :)) vojno ti pol nek čoban, ki nima pojma, da ti u resnic ne pašeš ke, da si od drgje, da te tam nekje drgje čaka bend in cel nek drug, tvoj lajf na stand byu, stisne rafal in konc. Ende. Finito. Vege. Kakšna je pol razlika med tabo in tistim zajcem, k veselo hop, hop, hop skaklja po trauniku, k pride mim ata u zeleni uniformi in par promili pod klobukom in mu spraši pest šiber v šupak? Nikakva, eto kakšna. Nikakva. Na koncu ni niti nagrade niti kazni, hvalabogu (he, to pa je notranje prostislouje u stauku, kva prauš :)), razen mogoče obžalovanja u tistih zadnih trenutkih, ko si člouk mogoče reče: pa kva nisem ... nevemkva .. .neki počeu večkrat, če mi je pa tolk pasal. Eto, vidš, zato, zato jest zmeri, čist zmeri, nardim točn tist, kar mi u tistem trenutku paše in si vzemem
 točn  tist, kar se mi u tistem trenutku ponuja, pa če je avto, ura, stereo, hrana, drinki al pa kaka pička, da mi ne bi bla zadnja misel u lajfu: pizda, kva nisem takrat ... recimo: kva nism takrat, ko mi je tista sicer vrhunska pička, Klara, Kjara al celo faking Chiara, kdo bi si zapomnu, ponudla prvo jebeno belo črtico in rekla ne boj se, probi, vrhunsko je in kva nism po tistm,, ko sem probu, nehu al pa vsaj po pameti vleku, da sem na trenutke čist prfuknen in se mi zdi, da se mi dogajajo stvari, k so tko izven pameti, da bi mi še Kafka težko slediu (sej je on napisu tisto hvala-bogu-kratko zgodbo, ko se model zjutri zbudi in je hrošč?), da sem pol, ko razmišlam, a so se mi res zgodile (čeprou jih mam kot take zapisane na svojem sfukanem hard disku), u resnic še bl zmeden in zjeban u glavo. Ampak pustva zdej to, ne morem več tipkat na te usrane male tipke, pa na kurac, res na kurac mi gre, ko mi jebeni blekberi skoz seka tok misli na 160 jebenih znakov. Veš, kva zdele razmišlam? Kva bi blo kul, če bi nas, mene, tebe pa Denisa, neka nenadjebiva sila spet spravla skupi, vsaj za trenutek, vsaj za jeben moment ... ajd, stari, drž se. LPG
»Pff!« je pljunil Ferda, razburjeno skočivši mu v besedo. »To je tist, kar bi si kdo rad mislu. Tu je tu. Niti za mišji repk več. Usak si lohk misl svoje in naben mu nima pravice rečt, dab mogu mislt kej druzga. Usak svoje, Ivan. Naben mi ne more rečt niti buu! Če me pa kdo začne sodet, je
 točn  s tem sam zločinc. Nima najmanjše pravice! Nima! Nima je vzet od kod drgod kt iz tistga, kar si sam misl – tu je pa zame premal, Ivan, duost premal, s tem mi lohk v ret zleze – in ti to veš!«
MAJZL:
 Točn . Prid sem! (poda ji roko, ona jo prime in potegne jo k sebi)
FRANC: Dobr, dobr, oprost, da živim, bomo pa sam štemplal, vsak mesc, ko plačaš članarino, en štemplček, kvadratkov je
 točn  dvanajst.
Poleg številnih uspešnih projektov, izdanih album, singlov in videospotov, pa eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih ustvarjalcev pripravlja še eden projekt. Konec decembra bo namreč predstavil mixtape z naslovom Ogledalo kritikov, na kateri se nahaja 11 pesmi. Raper se predstavlja tudi z novim videospotom za pesem Lajf ti vrača
 točn  to kar daješ drugim.
Upravnik je rekel, da tega ne more storiti. Jenkins je zmajal z glavo in rekel, da mu je žal, vendar pa misli, da je tako najbolje. Waldo je skomignil in potegnil ven šop uradnih dokumentov. "Pooblaščen sem, da to izpeljem. Kmal bo zemlja prešla v last posameznikov -- to pa je
 točn  ob 24.00 nocoj. Ampak če mi date svojo besedo (kolkor to sploh velja), da ne boste delal sitnosti, mislim, da lahko počakate do jutra. Pejte nazaj u svoje barake, zjutrej se bom pa oglasu. Nocoj bomo prespal pri Scottu."
Dita (nagnil se je naprej) jest sem se zarad tebe razšel s Sylvio. V Pragi sem ostal zarad tebe. Zarad tebe sem si rihtal kšefte pa zarad tebe sem se skregal z našimi (skupno štirje prsti). In ti mi zdej »ne vem« rečeš! (z jokavim, mojim glasom) to ti je pa res ratal. (na kratko se je zasmejal, zmajal je z glavo) a mi lahko to kako razložiš? a mi lahko poveš, zakaj se tko butast obnašaš?
 točn  tko, butast se obnašaš, pa ne sam tle, že prej, že zdavnej sem to opazu. Če si pa misleš, da nisem opazu, pol se pa moteš, ker sem opazu. (stisnil je ustnice, pokimal z glavo) in mi sam povzročaš nove skrbi, k jih mam že tko do tlele (ostro si je potegnil pod vratom). Pa tuki se k budala cmarm tud sam zarad tebe … »Ne vem« (zahahljal se je in zmajal z glavo; fant, ki so mu kradli limonado, se je od zadaj priplazil k tistemu zgoraj, ga zgrabil za vrat, zvalil na tla in kopljegrabimeče nanj pesek, dirja stran. Zvaljeni vstane, kugááá?! zatóóó?! – steče za njim.)
njih :) Cvetjne v naših življe Te romance so nu arne, čeravno kratke …V de, ud cijo poveke so, sijoče zvez ecih s kombina o določenih mes ljšega vsakodnevnega
 točn  ti in bo iča čane sproščenos a in toplega vetr ja ter zaradi sonc razpoložen rjetno je že res, neizbežno :P. Ve poletja vzburjeni čuti = eskapade v času z odraščanjem te večini poniknejo. No, da se celo pri je v zmanšujejo ali peva. Zdi se, da kako lahkotno us e, iskrene ljubemeni še ne kaj malo prav teh romancah ne izzivov, razvraavantur, novih Ljubezni do zni. in nežnosti, jp. tnosti, sladkosti Ahhh … :)))))
»Glih izšlo se bo,« reče Macht, »NE smeva pa odlašat niti za dan, met jih mormo
 točn  tist dan …«
»
 Točn ,« je pritrdil Bjørn in ji namenil podobno hvaležen pogled kakor včasih, ko sta zajtrkovala v kavarni in ga je enkrat za spremembo premagala v kvizu iz Aftenpostna.
MARLA: Dovolj, ne ser ga, Skvot! Če se bomo prepiral, ne bo nič. Predlagam, da
 točn  določmo funkcijo te fabrke. Idealen prostor smo našl. Zdaj bomo delal v popolni ilegali, nihče ne sme vedet, kje smo.
RINK: Načrt je takle: un vrhovn budžo prhaja v službo mal pred osmo zjutri. Če čmo kaj nardit, mormo bit ob pol osmih v vež na lev stran vhoda v magistrat. Šele ko vstop v magistrat, navalmo in ga podremo na tla. Skvot ga bo nokutiru, Glavca in Mravlca ga bosta zvezal, tadrug ga bomo prijel, dvignil in odnesl v haustur na desn, me razumete, na desn stran, ne na lev, odkoder se bomo pognal v magistrat. Tam bomo počakal deset minut. Na znak bo moj brat prpelu kombi svoje firme. Hitra pošta. Odprl bomo haustur in starga vrgl u kombi. Z njim gremo trije: Marla, Franci in jaz. Ostali spizdite v šolo al pa domu.
 Točn  opoldne se dobimo tuki.
FRANC: Tud jaz mam poslovne partnerje in ... Kje smo že ostal? Aja, koga bojo ugrabl. Nekega budžota iz mestne politke. Tko, sam mal za strah, nič resnga. Ne vem čist
 točn , kaj mu bojo naredl ...
Rit nam sama nastavlja! Dejmo jo še v rit, fantje! Zdej pa še v rit. Drži jo, drži jo. Narazen, ja, ta špeh narazen. Kje je lukna? Tuki bo. Pizda je ozka. Plun gor. Poscal se bom. Na mal peska, bo bol zagrebl, ha. Že ščijem. Pazi, pa ne po rok, kurc zmešan, po rok si me poscal. Drž narazen, obe ritnici drž narazen.
 Točn  u sredo ščijem, paste fantje, v ritno luknjo ščijem. Nemojte više, dosta je bilo... Prestanite... Sam še eno zin, preklet čefur zafukan, če ti ni do tega, pa glej, tu stoj, pa v miru glej, kaj fantje delamo, ane? Nemojte, dosta je bílo... nemojte... Sam še eno zin, pa ti tole zapičm v rebrca, razumeš, preklet čefur... Nisam čefur, Varaždinac sam... Pizda, zlomlo se je. Dej, poišči druzga, tam v grmovju je ziher še kakšen krepelc. Pa ravno zdej, ko je bil že na pol not. Dej jo še mal pošči, še... Nimam več. Dej bom jaz, fantje, rit narazen, ja... Tu je krepelc. Porin ga not, pazi, da ne zmakne. Drž jo za gobec, že gre, že gre, je not, pizda, skor pol metra, pol metra! Ščijem, ščijem!
Jadzia: Ja, ja,
 točn  tko je to blo! Pred petimi leti sem te srečala, Marysia, in enostavn, a veš, mi to sploh ni šlo v glavo. Ta trenutek, na današnji dan pa sem zelo zadovoljna … Mogoče, da ti, Hubert, še nisi zrel za to odločitev, ni izključeno. Tukaj se obe močno zresnita in se sklonita nadme z zaskrbljenima facama, kot nad bolnika. Barbara Radziwiłłówna bolna, kot v romanu, kot v zgodovini! … Mogoče, da še nisi zrel za to odločitev. Ker to je odločitev, ki lahko spremeni celo tvoje življenje, to je težka odločitev. Odločit se za zdravje, hmmm …
Pa tule za Vojtíška: de ga mam zlu rada pa de sem mu zvesta pa pošten častim negav spamin, de tist ni blo neč, nej neč na verjame, kar lde gavarija, nej glih sam men verjame, a zastopeš? Tlele mi tu piše: nej mi odpusti in pa glih sam men verjame!
 Točn  tku mu tu rjec, neč drgač, a zastopeš? U glavnem nej mi uadpusti – uan bo že vedu ...