Prikazujem 201-219 od 219 konkordanc.
Internetna aplikacija je povezana z zemljevidom in omogoča iskanje podatkov na več načinov - s klikom na lokacijo na zemljevidu ali po seznamu nekdanjih (paleonimi) oziroma današnjih sodobnih krajevnih imen (
 toponimi ).
Šempav nekoč pogansko svetišče? - Zgovorni
 toponimi : Baba, Šempav in Škofič - Pavlov kipec leta 1949 obesili in zažgali
V društvu menijo, da tudi zdajšnja neuradna poimenovanja za športni park niso ustrezna. Ker Celje premore dvorano Golovec in bazen Golovec, je po njihovem mnenju neustrezno tudi ime Športni park Celje, kamor prišleke usmerja prometna signalizacija in povzroča zmedo, ki jo je treba odpraviti. Z zgodovinskega stališča se jim zdi neprimeren tudi predlog mestnega svetnika, ki je predlagal ime Športni park Gaberje in ga utemeljeval s počastitvijo spomina na mnoge uspešne gaberske športnike. To je sicer lepo, menijo zgodovinarji; čeprav to območje sicer zdaj spada v mestno četrt Gaberje, zgodovinsko gledano za ta predel še vedno velja
 toponim  Spodnja Hudinja.
Zgodovinski
 toponimi , izvedeni iz Gurk in Krka, so naslednji. Nad izvirom se navaja ime gradu Verch Kerka ali Ober Gurck (Valvasor, 1689) (danes o gradu, ki bi mu verjetno rekli Vrhkrka ni vec sledu); Kerschka vas pod izvirom, danes Krška vas; naselje Kerka, danes Krka blizu izvira; Gurkfeld ali Gurk Feld, danes Krško polje ali Krška kotlina; Gurkfeld, danes mesto Krško; Gorschka vas in Kerschka vas, danes Krška vas nad izlivom v Savo. Že so omenjeni toponimi iz Gurk in Krka na avstrijskem Koroškem in iz Kerka oziroma Krka na Madžarskem.
Zgodovinski toponimi, izvedeni iz Gurk in Krka, so naslednji. Nad izvirom se navaja ime gradu Verch Kerka ali Ober Gurck (Valvasor, 1689) (danes o gradu, ki bi mu verjetno rekli Vrhkrka ni vec sledu); Kerschka vas pod izvirom, danes Krška vas; naselje Kerka, danes Krka blizu izvira; Gurkfeld ali Gurk Feld, danes Krško polje ali Krška kotlina; Gurkfeld, danes mesto Krško; Gorschka vas in Kerschka vas, danes Krška vas nad izlivom v Savo. Že so omenjeni
 toponimi  iz Gurk in Krka na avstrijskem Koroškem in iz Kerka oziroma Krka na Madžarskem.
Vprašati se velja, od kod ime Paravati na Apeninskem polotoku? Paravati ali Parvati je drugo ime Šakti, osrednje ženske figure v hindujskem panteonu, ki pooseblja žensko kozmično načelo. Kdo in kdaj je takšen
 toponim  nasadil v Kalabriji? Azijski izvor je mogoč, saj kalabrijska krajevna imena na veliko izdajajo vpliv Grčije in tudi bližnjega afro-azijskega orienta. Čisto blizu Paravatija je, denimo, Mileto, provincialno gnezdo, ki se za turistično rabo krasi s pridevkom ...Capitale normano,,. Tam blizu ali malo dlje so še Epiro, Monasterace, Siderno, Tropea, Caulonia, Placanica, Maida, Episcopia, Papasidero, Spezzano Albanese in še veliko drugih toponimov nelatinskega izvora.
Posetnic ne maram. Nikoli jih nisem rad delil. Pa tudi dobivati jih ne maram. Bolje sem se počutil, če sem lahko rekel: prijatelj, napiši mi naslov, na košček papirja, magari na prtiček, jaz pa bom tebi napisal svojega. Tako je nastal moj osebni leksikon imen,
 toponimov , ulic in telefonskih številk, moja nema priča in zvesti sopotnik na potovanjih skozi mesta in države.
zočnosti Slovencev na Hrvaškem vse od zgodnjega srednjega veka dalje, ki je izpričana v številnih
 toponimih  in priimkih. Oprijemljivejši so seveda podatki popisov prebivalstva iz obdobja druge polovice 19. stoletja in kasneje. Na Hrvaškem je bilo v začetku prejšnjega stoletja 50.000 Slovencev kot izrazito meščanskega prebivalstva, samo v Zagrebu pa so v določenem obdobju predstavljali približno 15 odstotkov celotne populacije. Od šestdesetih let 20. stoletja dalje smo bili priče hitremu osipu njihovega števila, po osamosvojitvi leta 1991 pa so bili naši rojaki na Hrvaškem soočeni z novo realnostjo, saj so bili tako rekoč prvič politično ločeni od matičnega naroda, s katerim so tako ali drugače zmeraj tvorili del večje državne enote.
Naslovna ilustracija je nenavaden, tako rekoč neznan zemljevid Slovensko ozemlje v svojem zgodovinskem razvoju. Na odprtem zvezčiču je Srednja Evropa, na njej pa je z rdečim svinčnikom označeno, kje vse so nekoč živeli Slovenci. Nekdanja prisotnost je posebej poudarjena še s slovenskimi
 toponimi , denimo Monakovo in Brižinje, Solnograd in Belica, Sobotišče in Velika Kaniža ... Zemljevid je vzet iz Narodnega koledarja za leto 1941, ki ga je konec leta 1940 izdala Mrtva straža. Kaj naj bi to bilo, ni pojasnjeno, čeprav bi bila umestna kakšna beseda. Zemljevid je delo profesorja Antona Ovna (1905-1942), slavista, ki je bil na glasu velikega narodnjaka, celo hejslovenarja, kot se je temu reklo. Štiri leta je izdajal publikacijo Mrtva straža, (ki je bila bolj list kot revija), posvečeno aktualnim političnim in narodnim problemom, napisal in objavil pa je tudi dve, tri knjige.
Koper je bil zgodovinsko, politično in predvsem znanstveno središče. Vedno je veljal za nekakšne istrske Atene. Naša vloga je bila, da izberemo avtorje, hkrati pa so nam dodelili seznam gesel, ki se nanašajo na naše območje. Vsako enciklopedijo sicer sestavljajo tri celote,
 toponimi  geografski pojmi, biografije in drugi pojmi, kot so zgodovina, gospodarstvo, izobraževanje, podnebne značilnosti, šport, mediji, podjetja, ustanove … Hkrati smo poskrbeli za gesla, ki se nanašajo na vso Istro. Na primer istrsko podnebje, floro, marikulturo ... so obdelali naši sodelavci. O našem delu Istre pa so recimo pisali tudi v Pulju, saj so nekatera gesla vnaprej dodelili strokovnjakom, ki so jih imeli na voljo.
Rešitev nagradne križanke št. 34. Vodoravno: galeasa, uniteta, Vajt, R. L., el., apel, preplah, bunka, mau,
 toponim , Odets, žrd, upalost, Merat, Atrato, B. L., mim, Elton John, omet, Aeti, boa, tuna, N. R., Iko, P. K., umaknitev, respiro, Sara, zmaj, Aziz, Isakovič, Grimm, adenom, Sardou, Dalida, Ady, Ž. S. Gesla: Bombni preplah, Primož Kozmus, Sara Isakovič.
Med slovenskim nazivom KURENTI in grškim imenom KOURHTES 1. Beseda je plurale tantum. Doklerjev slovar jo razlaga 1. kot prejšnji narod v Ajtoliji, od Ajtolcev v Akarnanijo pregnan; 2. Zevsovi svečeniki na Kreti. Prvotno pa beseda Kourhte pomeni Krečane, prebivalce na Kreti. Robert Graves v svojih Grških mitih razlaga, da ime izhaja iz imena pred-indoevropskega božanstva Kar, Ker ali Q're. V različnih krajih in časih se je razvilo v boga ali boginjo, ki ima na skrbi sonce, skalovje, na Kreti tudi življenje in smrt. Isti koren se čuti v
 toponimih  Kreta, Carnia, Carniola, Carantania, tudi carso in kras. Odtod imajo ime tudi bolgarski kukeri, ki so našim kurentom tudi po zunanjosti podobni. je velika podobnost, še posebno, če upoštevamo slovensko ime Kuret Še eno varianto pozna SSKJ: korant -a (0) nar. štajersko Kurent: koranti skačejo po cesti. , ki je grški obliki še bližje. Zavezniki grških Kuretov, ki so jih včasih zamenjavali z Abanti Dokler: Abante, prvi prebivalci otoka Evboje. Z njimi v zvezi je ena od Strabonovih razlag za ime Kuretov, ki naj bi nastala iz besede koura, h (keirw), ki po Doklerju pomeni "strižba, striženje" (Strabo, Geographia, 10.3.6. C 465). Če ta razlaga drži, potem so Kureti isto kot Homerjevi "Abanti... zadaj lasati" (Iliada, 2.542; Sovretov prevod)., so bili Koribanti Kourhte kai Korubante so bili omenjani v isti sapi. Iz tega pa je lahko prišla kontrakcija Kourhnte, kurenti, podobno kot sta se, na primer, imeni WOODWARD in BERNSTEIN zlili v WOODSTEIN. (Novinarja Carl Bernstein in Bob Woodward sta l. 1974 napisala znano uspešnico All the President's Men.) Po Doklerju je Korybant svečenik frigijske boginje Kibele, katero so častili z divjim plesom in bučno godbo.. Toda podobnost se ne konča s skoraj enako zvenečima imenoma, ampak jo je najti še v številnih značilnostih grških Kuretov in naših kurentov.
Podobni sedimenti ter enaka nadmorska višina postavljajo obe jami ter zasuti rov v Radvanju v isti časovni okvir z Brezstropo jamo pri Povirju. Vanj sodi tudi ostanek jame v Lipljih jamah. Lipje jame je
 toponim  za vrtačasto površje jugozahodno od Dolnjih Ležeč. Tu so kopali kremenčev pesek za kovače in livarje. V eni od vrtač so izkopali več sto m3 peska in drugih sedimentov ter pri tem razgalili veliko sige. Med sigo je tudi več metrov visok in širok stalagmit. Kapnik ter sedimente je opisal že Pleničar (4). Sediment, prevladoval je spran kremenčev pesek, je pripisal razpadu flišnega peščenjaka. V sedimentu je opazil navzkrižno sedimentacijo, prodnike iz flišnega peščenjaka ter v lutke sprijete peske. Nahajališče je opisal kot nekdanjo manjšo jamo, ki je bila prav blizu površja.
Poleg sinagoge in različnih arhivalij (preko 40 jih hrani mariborski Pokrajinski arhiv) je nagrobnik eden redkih ohranjenih spomenikov, ki pričajo o naših nekdanjih someščanih, o Judih. Spomin nanje pa je ostal živ, o čemer pričajo
 toponimi  Židovska ulica, sinagoga in židovski stolp. Spomenik izvira iz judovskega pokopališča, ki je bilo ob Židovski ulici danes je ta ulica krajša, nekoč pa je segala vse do današnjega mostu. Dodatno posebnost pomeni dejstvo, da so za spomenik rabinu Abrahamu uporabili nek rimski kamniti spomenik z ohranjenimi vklesanimi črkami. Drugo, mlajše judovsko pokopališče je bilo v Strmi ulici.
Velika zasluga avtorjev je, da sta izkoristila raznovrstne vire; nista le podala nekakšnega povzetka, pač pa sta s topografskim delom osvetlila položaj gra-dišč v pokrajini, tako s pomočjo terenskih zapažanj in domačih informatorjev (klasična metoda, ki se je je lotila na Tržaškem prav Komisija za topografijo), avi-onskih posnetkov (delo prikazuje nekaj izredno dobrih posnetkov v barvah kot ilustracijo za že znana gradišča in tudi nekaj kot podkrepitev za na novo odkrita naj-dišča), katastrskih map in arhivskega gradiva. Izkoristila sta arhivsko gradivo ustanov iz Trsta, Kopra in Dunaja. Takšen pristop je avtorjema pogosto omogočil, da sta k zgodovini raziskav lahko dodala sicer drobne in posa-mezne ugotovitve (ob nesorazmerno dolgem, verjamem celo, da dolgočasnem iskanju v arhivih!), vendar je težnja k vključitvi vseh podatkov pač imperativ takšnega dela. Prav to delo v kombinaciji z informatorji je omo-gočilo, da sta večino najdišč uspela poimenovati tudi s pravim
 toponimom  in sta tako nadomestila v strokovni literaturi pogosta umetna poimenovanja. Seveda v ve-čini primerov pride ob takšnem delu na dan slovensko ime, ki je bilo v tržaškem okolju vse prevečkrat zamol-čano. Ob tem se moramo tudi slovenski arheologi za-vesti, da moramo gradišča na tržaškem Krasu imenovati "gradišča" in ne kar "kaštelirji", saj je izraz kaštelir doma v romanskih govorih Istre in je na Tržaško uveden šele s strokovnim italijanskim poimenovanjem v tem stoletju. Pred nami zaživi cela vrsta toponimov, ki prostor pra-zgodovinskih gradišč poimenujejo kot Gradišče, Gra-dec, Ajdovski gradec, Grad. Ker avtorja mislita, tako sem prepričan tudi sam, da je toponim neločljivo povezan z arheološko vsebino, sta slovenske toponime obdržala tudi v italijanski verziji. Izkušenega topografa značilen toponim nezmotljivo pripelje do arheološkega najdišča, prej omenjeni po pravilu k prazgodovinskim ostankom v konfiguraciji terena.
Velika zasluga avtorjev je, da sta izkoristila raznovrstne vire; nista le podala nekakšnega povzetka, pač pa sta s topografskim delom osvetlila položaj gra-dišč v pokrajini, tako s pomočjo terenskih zapažanj in domačih informatorjev (klasična metoda, ki se je je lotila na Tržaškem prav Komisija za topografijo), avi-onskih posnetkov (delo prikazuje nekaj izredno dobrih posnetkov v barvah kot ilustracijo za že znana gradišča in tudi nekaj kot podkrepitev za na novo odkrita naj-dišča), katastrskih map in arhivskega gradiva. Izkoristila sta arhivsko gradivo ustanov iz Trsta, Kopra in Dunaja. Takšen pristop je avtorjema pogosto omogočil, da sta k zgodovini raziskav lahko dodala sicer drobne in posa-mezne ugotovitve (ob nesorazmerno dolgem, verjamem celo, da dolgočasnem iskanju v arhivih!), vendar je težnja k vključitvi vseh podatkov pač imperativ takšnega dela. Prav to delo v kombinaciji z informatorji je omo-gočilo, da sta večino najdišč uspela poimenovati tudi s pravim toponimom in sta tako nadomestila v strokovni literaturi pogosta umetna poimenovanja. Seveda v ve-čini primerov pride ob takšnem delu na dan slovensko ime, ki je bilo v tržaškem okolju vse prevečkrat zamol-čano. Ob tem se moramo tudi slovenski arheologi za-vesti, da moramo gradišča na tržaškem Krasu imenovati "gradišča" in ne kar "kaštelirji", saj je izraz kaštelir doma v romanskih govorih Istre in je na Tržaško uveden šele s strokovnim italijanskim poimenovanjem v tem stoletju. Pred nami zaživi cela vrsta toponimov, ki prostor pra-zgodovinskih gradišč poimenujejo kot Gradišče, Gra-dec, Ajdovski gradec, Grad. Ker avtorja mislita, tako sem prepričan tudi sam, da je toponim neločljivo povezan z arheološko vsebino, sta slovenske toponime obdržala tudi v italijanski verziji. Izkušenega topografa značilen
 toponim  nezmotljivo pripelje do arheološkega najdišča, prej omenjeni po pravilu k prazgodovinskim ostankom v konfiguraciji terena.
Ljudje so poimenovali kraje, v katerih so živeli, v različnih časih, v različnih družbenih razmerah, na različnih koncih dežele. "V slovenskem lastnoimenskem fondu, pa tudi v
 toponimih , lahko najdemo marsikaj arhaičnega," pravi Metka Furlan, "ta del našega besednega zaklada je bolj kot občnoimenski zaklad ogledalo našega življenja v preteklosti." Predstavljajte si življenje na ejnem, v Skopem, na Razdrtem, v Trnovem. Ali v Kurji vasi, Svinjski vasi, Krvavem potoku, Lačni gori in na Pustem hribu. Ali na Malem Hudem. Imenoslovci imajo polno orožarno pripomočkov, s katerimi lahko razpletejo še tako trdovratno zapleten klobčič časovnih niti. Bi verjeli, da za Voklim stoji lokva? Pa je, skrita za skrivnostnimi pojavi dialektične fonetike. Akuzativ, pa švapanje, vokva, in disimilacija, vokla, pa smo tam. "Ko občno ime dobi status lastnega imena, se odtrže od žive občnoimenske leksike. Medtem ko se občnoimenski fond pomensko in formalno razvija dalje, se lastna imena spreminjajo le še formalno, fonetično in oblikotvorno," pravi Furlanova.
Številnih naključnih podobnosti med ohranjenimi krajevnimi
 toponimi  ter ostanki rimske podeželske arhitekture ne moremo pripisati zgolj slučaju, četudi je dandanes nemogoče z gotovostjo dokazati povezavo med tema dvema viroma zgodovinskih podatkov. V Istri obstaja kakih sto toponimov, ki izhajajo iz rimskih družinskih imen (imena, ki se končajo na -an, -ana), in ponekod so prisotni celo ostanki rimske podeželske arhitekture (podeželske vile). To so: Arano, Barbolan, Monte Dolzan, Fasana, Furmian, Gaiano, Gallesano, Gusan, Levan, Magran, Siana, Turtian (ali Furtian oziroma Tortigliano), Valenzan, Vintian, Vicuran.
Potem je kancler opozoril na strateško partnerstvo v srednji Evropi, za katero je dal pobudo prav Dunaj. Majhne in srednjevelike države naj bi v takem partnerstvu, nekakšnem drugem Beneluksu, bolje ščitile svoje interese pred velikimi članicami EU, ki se bo po njegovem razširila leta 2004 ali 2005. Kancler je ocenil, da so mnoga odprta dvostranska vprašanja med državama bolj razjasnjena kakor pred časom. Sklenitev kulturnega sporazuma je ocenil za majhno, a pomembno simbolno gesto in v isti sapi pohvalil predsinočnje srečanje slovenskega predsednika Milana Kučana s Kočevarji. Povedal je, da je tudi Avstrija storila več za zaščito manjšin, in naštel, da imajo Slovenci v Avstriji sedaj pravico do slovenščine kot uradnega jezika v občinah z okoli desetodstotnim deležem slovenskega prebivalstva, novi zakon o financiranju slovenskih programov po radiu in televiziji, ustavni avstrijski zakon, ki se zavezuje k pospeševanju razvoja narodnih manjšin, slovenščino kot poučevalni jezik v četrtem razredu ljudske šole, 40 novih dvojezičnih učiteljev na Koroškem. Odprto pa ostaja še vprašanje uresničitve najnovejše razsodbe avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih
 toponimih . Spomnil je, da je v ta namen sklical tako imenovano konsenzualno konferenco, ki pa jo bo pripravil šele potem, ko bodo znani rezultati najnovejšega popisa prebivalstva v Avstriji. Omenil je še konferenco zgodovinarjev in pravnikov obeh držav, ki naj bi se začela konec meseca in bo v strpnem, znanstvenem in strokovnem dialogu dosegla razjasnitev skupne zgodovine, da ta ne bi več obremenjevala odnosov med narodoma. Omenil pa je tudi denacionalizacijo, kjer je po njegovih podatkih odprtih še nekaj ducatov primerov. Povedal je, da je Drnovška in njegovo vlado poprosil, naj te primere pospeši, da se ne bi vlekli še nekaj let, čeprav je zatrdil, da mu je jasno, da o tem v Sloveniji odločajo neodvisna sodišča.