Prikazujem 1-18 od 18 konkordanc.
»Toda povrnimo se na pretehtavanje resnice! Opazovati moramo, pravim, dve vrsti stavkov, ki jih moremo tvoriti. Prvič mentalne, pri katerih se ideje v našem razumu brez rabe besed sestavljajo ali ločujejo po duhu, ki zaznava ali presoja njih
 ujemanje  ali neujemanje (by the Mind, perceiving, or judging of their Agreement, or Disagreement). Drugič verbalne stavke, ki so besede, znamenja naših idej, sestavljenih ali ločenih v trdilnih ali nikalnih rekih. S tem zatrjevanjem ali zanikanjem se tako rekoč sestavljajo ali pa ločujejo drugo od drugega ta znamenja, ki jih tvorijo zvoki Ø...Å« (IV.v.5.)
»Vsakega uči izkustvo, da duh, ko zazna ali domneva
 ujemanje  ali neujemanje med svojimi idejami, te ideje sam v sebi molče postavi v kak trdilni ali nikalni stavek. Ø...Å Toda to delovanje duha (Action of Mind), ki je tako vsakdanje za mislečega in umujočega človeka, se laže razume, če reflektiramo o tem, kar se dogaja v nas (easier to be conceived by reflecting on what passes in us), kadar pritrjujemo ali pa zanikavamo, kot se da razložiti z besedami. Kadar ima kdo v glavi idejo dveh črt Ø...Å tako rekoč združi ali loči ti dve ideji, namreč idejo te črte in pa idejo deljivosti te vrste. Tako pa ustvari mentalni stavek, ki je resničen ali neresničen, kakor se pač takšna deljivost, deljivost na toliko alikvotnih delov, dejansko ujema s to črto ali pa ne. Če se ideje tako sestavijo ali ločijo v duhu, kakor se ideje ali stvari, ki za nje stojé, ujemajo ali ne ujemajo, je to tisto, kar smem imenovati mentalna resnica. Toda resnica besed je nekaj več; to pa je zatrjevanje ali zanikanje besed med seboj, kakor se ujemajo ali ne ujemajo ideje, za katere stoje Ø...Å« (IV.v.6.)
Splošno previdnost mu svetujem le 18. septembra in 27. novembra 2008 ter 15. februarja in 10. novembra 2009. Po teh datumih ne bo več večjih ovir in vse bo zagotovo šlo tudi veliko lažje in hitreje v vseh smereh. Zelo dobra obdobja v letu 2009 bodo predvidoma med 4. in 5. januarjem, 9. in 11. februarjem, 8. in 12. marcem, 4. in 6. aprilom, 20. in 24. majem, 9. in 14. junijem, 19. in 22. julijem, 7. in 9. avgustom, 2. in 5. septembrom, 12. in 14. oktobrom, 16. in 20. novembrom ter 15. in 20. decembrom. Glavnina poslovnega dogajanja bo v času med 3. in 8. mesecem. Povezave in
 ujemanja  ali pa poslovne povezave so lahko predvidoma med njim in osebami, ki so rojene marca, maja in oktobra. Številka, ki ga bo v letu 2009 pri poslih spremljala, je 5. Nikar pa naj ne zaupa številu 8.
Oznake, ki nam jih dajejo drugi in si jih dajemo sami, so del vsakdanjega druženja z ljudmi. V njih je izražena identiteta osebe in njen odnos do drugih oseb. Pri njihovi uporabi lahko prevladuje
 ujemanje  ali pa vsakdo za drugega uporablja drugačen izraz, kot ga ta uporablja zase. Izrekanje obojestransko priznanih imen - Janko in Metka - je zato nekaj drugega, kot če ime odrine zmerljivka. Uporaba oznak za sorodstvena razmerja, denimo mati in sin, je zato nekaj drugega kot zamenjava oznake mati s 'stara' in sin z 'mulec'. Prav tako je nekaj drugega, če naprimer pri določanju funkcij govorimo o 'delodajalcu' in 'delojemalcu', ali pa če eden postane 'izkoriščevalec', drugi pa 'človeški material'.
Poudariti velja seveda še to, da tako imenovani komercialni mediji – morda celo nehote – tudi vplivajo na formiranje javnosti, in sicer zlasti tako, da ga onemogočajo in ga spodrivajo s konstruiranjem ciljnih skupin potrošnikov. To najlaže opazimo v popularni kulturi, zlasti glasbi. Okus ljubiteljev je lepo opredalčkan, recenzenti plošč na RTV in v tisku, recimo v Mladini, Delu, Dnevniku , pa še vedno govorijo v žargonu, polnem šifer, ki je razumljiv samo posvečenim, se pravi, fenom. Zvezdice ali pike se direktno prevajajo v kupljivost produkta, ocenjevalci posegajo v tržni odnos med bralcem ocene kot potencialnim kupcem in glasbeno industrijo kot distribucijski posredniki. A kaj je hrbtna plat tega? Okusi so kulturni konstrukti, feni tvorijo subkulture. Okus je družben, torej se pokaže tudi kot javen, in kaže se v življenjskih stilih, vrednotah in vedenju; ne le v oblačenju ali v frizuri, ampak tudi v
 ujemanju  ali neujemanju med okusom in neglasbenimi družbenimi prepričanji ljudi s takim okusom. Skratka, tudi razvedrilni medij ima potencial, tvoriti specifično javnost. Potrošnik ni nujno atomiziran! Spomnite se Naomi Klein in No Logo : potrošniki lahko, na primer, bojkotirajo izdelke tovarn, kjer ni dopuščeno sindikalno organiziranje. Potrošniki lahko svoje družbene vrednote izražajo skozi odnos do oblačenja ali prehranjevanja. Potrošnja ni nepolitična! Vendar pa postane medij glasilo glasbene javnosti šele takrat, ko se eksplicitno začne ukvarjati z utemeljevanjem in izbiro vrednot, povezanih z nekim okusom, ali ko postavi pred glasbenike zahtevo po »avtentičnosti«, po povezanosti z družbeno in kulturno sredino, od koder izhaja, na primer, nek bend, in katerega nastop ali album ocenijo ljubitelji morda kot zvest temu izročilu, mogoče pa kot izdajo skupnosti.
O izkušnjah samoocenjevanja NS po svetu je govoril dr. Chris Pierce. Izkušnje so različne: v ZDA na primer morajo vse na borzi kotirajoče družbe letno opraviti samoocenjevanje svojih nadzornih odborov, podobno je v Južni Afriki, tudi v Indiji, kjer so lani z zakonom določili, da tovrstno samoocenjevanje nadzornikov enkrat letno opravijo vsa borzna in druga velika podjetja. Seveda je letno samoocenjevanje obvezno tudi v Veliki Britaniji, od koder prihaja Pierce, o rezultatih teh ocenjevanj morajo tudi poročati v letnih poročilih podjetij. (Samo)ocenjevanje NS je pomembno, ker se z njim sledi mednarodni praksi korporativnega upravljanja in potrjuje
 ujemanje  ali odstopanje o teh pravil, očitno pa tudi zaradi pritiska delničarjev. Samoocenjvanje vpliva na boljše odločitve NS, to pa seveda izboljšuje rezultate podjetij, je dejal Pierce.
Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da se v situacijah, ki ste jih opisali, ne ugotavljajo ali primerjajo lastnosti posameznika z namenom, da se izvrši njegova identifikacija oziroma preveri njegova identiteta, temveč se ugotavlja zgolj pogostost (in lokacija) pojavljanja določene biometrijske značilnosti (obraza ali glasu) oziroma digitalne pretvorbe te značilnosti - podatka v podatkovni bazi. Gospodarski subjekt namreč želi ugotoviti, ali se je zaznani obraz pojavil tudi pred katero od drugih kamer, ni pa njegov namen identifikacija ali avtentikacija tega posameznika. V prvem primeru bi ročno iskanje pojava določenega obraza na posnetkih tako številnih kamer seveda predstavljalo zelo dolgotrajno opravilo, zato je motivacija gospodarskega subjekta, da omenjeni postopek z uporabo neprimerno skrajša, popolnoma razumljiva. Tu je seveda potrebno opozoriti, da ima gospodarski subjekt lahko tudi popolnoma legitimen interes kasneje identificirati tega posameznika v smislu določiti njegovo identiteto (z npr. predajo posnetkov organom pregona), ko je ta posameznik povzročil oškodovanje njegovega premoženja, mu drugače škodoval ali povzročil kaznivo dejanje (npr. v primeru kraje), vendar pa v tem primeru ne gre za izvajanje biometrijskih ukrepov v smislu določb ZVOP-1-UPB1. V nasprotnem primeru bi to namreč pomenilo, da je vsako preverjanje identitete posameznika, npr. z ugotavljanjem istovetnosti posameznika, ki se izkaže s fotografijo na osebnem dokumentu, hkrati tudi izvajanje biometrijskih ukrepov, ki je urejeno v ZVOP-1-UPB1. Pooblaščenec pa na tem mestu ugotavlja, da bi, takoj ko bi obstajala povezava med obrazom na posnetku in ostalimi podatki, ki omogočajo določljivost posameznika (npr. ime in priimek ali ostali osebni podatki, ki se nahajajo v podatkovni bazi in omogočajo določljivost posameznika), morali šteti takšno iskanje
 ujemanja  ali pogostosti pojavitve obraza tudi za biometrijski ukrep, pod pogojem, da je namen iskanja preverjanje ali izvrševanje identitete. Takšen primer biometrijskih ukrepov v smislu ZVOP-1-UPB1 predstavlja prepoznava obraza, ki se vrši na nekaterih letališčih v tujini, kjer se ob vstopu posameznika v letališko zgradbo zajame njegov obraz in se ga primerja z vnaprej zajetimi obrazi v podatkovni zbirki. V primeru, da sistem najde ujemanje (npr. da gre za osebo, ki je iskana zaradi kaznivega dejanja ipd.), se sprožijo alarmi. Takšna uporaba tehnologije bi v slovenskem pravnem redu predstavljala biometrijski ukrep po ZVOP-1-UPB1. Pa drugi strani pa zgolj iskanje določenega obraza v podatkovni zbirki, ki ne vsebuje drugih podatkov in ni povezana z drugimi zbirkami, s podatki, ki bi omogočali določljivost posameznika - v konkretnem primeru gre torej za zbirko videoposnetkov - ne predstavlja biometrijskega ukrepa po ZVOP-1-UPB1, saj ne gre za namen izvrševanja ali preverjanja identitete posameznika, temveč zgolj za iskanje določenega niza podatkov (digitaliziranega zapisa obraza ali glasu) v podatkovni bazi. Navedena razlaga analogno velja tudi za zgoraj opisano situacijo 2. Ključni element razlikovanja, kot sledi iz naše razlage, je torej namen uporabe biometrijskih značilnosti posameznika.
Splošno previdnost mu svetujem le med 3. in 5. novembrom 2008 in med 8. ter 15. julijem 2009. Po tem datumu ne bo več večjih ovir in vse bo zagotovo šlo veliko lažje in hitreje v vseh smereh. Zelo dobra obdobja v letu 2009 bodo predvidoma med 3. in 14. januarjem, 14. in 22. februarjem, 2. in 10. marcem, 10. in 22. aprilom, 1. in 6. majem, 9. in 12. junijem, 16. in 22. julijem, 3. in 9. avgustom, 4. in 7. septembrom, 13. in 22. oktobrom, 2. in 17. novembrom ter 22. in 31. decembrom. Glavnina poslovnega dogajanja bo v času med 2. in 6. mesecem. Povezave in
 ujemanja  ali pa poslovne povezave so lahko predvidoma med njim in osebami, ki so rojene januarja, aprila, julija, septembra in novembra. Številka, ki ga bo v letu 2009 spremljala pri poslih, je 4. Nikar pa naj ne zaupa številu 3.
Poslovno bo zanjo leto 2009 zagotovo nekoliko bolj sproščeno v vseh pogledih, kot je bil čas do zdaj. Že zimski čas ji prinaša svežino in čas za zasebnost ter sproščanje po napornih miselnih mukah. Previdnost s posli svetujem le med 7. in 9. decembrom 2008. Po tem datumu ne bo več ovir in vse bo zagotovo šlo tudi veliko lažje in hitreje v vseh smereh. Zelo dobra obdobja v letu 2009 bodo predvidoma med 12. in 15. januarjem, 10. in 14. februarjem, 4. in 10. marcem, 11. in 13. aprilom, 1. in 20. majem, 10. in 14. junijem, 13. in 16. julijem, 8. in 11. avgustom, 13. in 24. septembrom, 2. in 9. oktobrom, 16. in 26. novembrom ter 2. in 4. decembrom. Glavnina poslovnega dogajanja pa bo v času med 6. in 10. mesecem. Povezave in
 ujemanja  ali pa poslovne povezave so lahko predvidoma med njo in osebami, ki so rojene maja, julija, oktobra in novembra. Število, ki jo bo v letu 2009 spremljalo pri poslih, je 1. Nikar pa naj ne zaupa številu 3.
Previdnost splošno svetujem le med 3. in 6. oktobrom 2008. Po tem datumu ne bo več večjih ovir in vse bo šlo zagotovo tudi veliko lažje in hitreje v vseh smereh. Zelo dobro v letu 2009 bo predvidoma med 4. in 7. januarjem, 13. in 16. februarjem, 7. in 8. marcem, 14. in 18. aprilom, 2. in 14. majem. 6. in 9. junijem, 10. in 22. julijem, 2. in 4. avgustom, 1. in 3. septembrom, 7. in 11. oktobrom, 12. in 23. novembrom ter 6. in 16. decembrom. Glavnina poslovnega dogajanja bo v času med 4. in 7. mesecem. Povezave in
 ujemanja  ali pa poslovne povezave so lahko predvidoma med njo in osebami, ki so rojene januarja, maja, julija in decembra. Število, ki jo bo v letu 2009 pri poslih spremljalo, je 22. Nikar pa naj ne zaupa številu 35.
Ali je bila v prvi različici »ura« že na svojem mestu in je pesnik do Urške prišel ravno zaradi tega
 ujemanja  ali pa je zamenjal vse, hkrati ko je Zalko zamenjal z Uršiko?
Prva, zasnovana v Traktatu, je ontološka in poskuša dokazati, da sta struktura realnosti in struktura misli izomorfni. Po Wittgensteinu svet sestoji iz dejstev in enostavnih ali sestavljenih (ali atomarnih in kompleksnih) stanj stvari (razlika med dejstvi in stanji stvari bi bila v tem, da prva kažejo, da se je nekaj dejansko primerilo, druga pa kažejo možnost dejstev). Misel je, kot se glasi tretja teza Traktata, logična slika nekega dejstva, obenem pa je tudi eno z jezikom, saj je po četrti tezi enaka smiselnemu stavku. Med jezikom oziroma mislijo in svetom naj bi torej obstajal zrcalni odnos ali odnos preslikave: Stavek je slika stvarnosti, čeprav na prvi pogled, kolikor je natisnjen na papir, ni videti, da bi bil kakšna slika stvarnosti, o kateri govori. Toda tudi notni zapis ni na prvi pogled nikakršna slika glasbe, niti naš fonetični zapis slika našega govora. Stavek je torej lahko takšna slika, ker njegova možnost temelji na načelu nadomeščanja predmetov z znaki. Smisel stavka, trdi Wittgenstein, je njegovo
 ujemanje  ali neujemanje z možnostjo obstoja in neobstoja stanja stvari, stavke, ki potrjujejo obstoj nekega stanja stvari, pa imenuje elementarne (ti so kot pojasnjuje prevajalec Traktata v slovenščino in pisec spremne študije Frane Jerman resničnostne funkcije sestavljenih stavkov ali, kakor pravimo danes njihove logične funkcije). Po Wittgensteinu imamo v jeziku tri vrste stavkov: v prvi so stavki, ki so lahko resnični ali neresnični (današnja logika jih imenuje kontingentne ali naključne), potem so stavki, ki so vedno resnični (Wittgenstein jih imenuje tavtologije), in v tretji stavki, ki so vedno neresnični (to so kontradikcije ali protislovja, npr.: dežuje in ne dežuje). Tako tavtologije kot kontradikcije so izključene iz Wittgensteinove slikovne teorije, saj ti stavki ne povedo ničesar, ker se ne nanašajo na nobeno predobstoječo realnost. Področje smiselnega govora je drugje to so izjave naravoslovja o empiričnih stanjih stvari: Celotnost resničnih stavkov je celotno naravoslovje. To pa pomeni, da so vse izjave, ki niso odslikave stanja stvari, pravzaprav brez pomena oziroma sodijo v območje mističnega ali neizrekljivega, takšne pa so tudi vse izjave o jazu, bogu, smislu sveta ipd. Smisel sveta je po Wittgensteinu lahko samo zunaj njega, tja pa ni mogoče seči, saj ni mogoče preseči meja jezika, te pa pomenijo meje mojega sveta.
Splošno previdnost mu svetujem le okoli 2. oktobra in 7. novembra 2008 ter 3. aprila in 8. julija 2009. Po tem času ne bo več večjih ovir in vse bo šlo zagotovo tudi veliko lažje in hitreje v vseh smereh. Zelo dobra obdobja v letu 2009 bodo predvidoma tudi med 11. in 16. januarjem, 19. in 26. februarjem, 4. in 9. marcem, 8. in 14. aprilom, 9. in 14. majem, 3. in 7. junijem, 11. in 14. julijem, 1. in 4. avgustom, 1. in 28. septembrom, 10. in 12. oktobrom, 14. in 19. novembrom ter 2. in 7. decembrom. Glavnina poslovnega dogajanja bo v času med 5. in 11. mesecem. Povezave in
 ujemanja  ali pa poslovne povezave so lahko predvidoma med njim in osebami, ki so rojene aprila, maja, junija, oktobra in decembra. Številka, ki ga bo v letu 2009 spremljala pri poslih, je 9. Nikar pa naj ne zaupa številu 5.
Neodvisna revija Slobodna Bosna je skoraj hkrati objavila širši zapis o nevarnem načrtu bošnjaškega vrha, da obnovi vojno-politično krilo Patriotske lige z nalogo, da v primeru vojne pripravljeni pričakajo srbski napad. Ali gre tu za
 ujemanje  ali le željo dveh redakcij, da na podlagi nepreverjenih govoric povečajo naklado, bo pokazal čas. Novic doslej še nihče ni potrdil, prav tako pa jih nihče ni demantiral, z izjemo odmevov iz Bruslja, kjer je dvodnevno zasedanje sveta za vzpostavitev miru v BiH.
res, da mora vsaka razlaga osebnih obveznosti dopustiti območje tega, kar Rawls imenuje »najvišje vrednote, ki veljajo za politične institucije«, kakršne so demokracija, enakost, toleranca. Zato je, denimo, očitek »etiki skrbi«, da delovanju teh političnih vrednot ne pušča nobenega prostora, pomemben. Izrine jih dinamika etične skrbi (pogl. 9). Številna vprašanja o odnosu med moralno in politično filozofijo in o oblikah
 ujemanj  ali konfliktov, ki jih lahko pričakujemo oziroma dopustimo med osebnimi in političnimi vrednotami, ostajajo neodgovorjena. Toda o tem lahko spregovorimo samo v okviru posameznih teorij. Kar pa zadeva merila, po katerih presojamo uspešnost politične filozofije, verjamem, da je poslednji preizkus teorije pravičnosti ta, da je koherentna z našimi dobro pretehtanimi prepričanji o pravičnosti in da prispeva k njihovi osvetlitvi. Če se po tem, ko smo to premislili, strinjamo z intuicijo, da je suženjstvo nepravično, je to močan ugovor zoper predlagano teorijo pravičnosti, ki podpira suženjstvo. In obratno: če se teorija pravičnosti ujema z našimi dobro pretehtanimi intuicijami in jih strukturira tako, da osvetli njihovo notranjo logiko, imamo v rokah močan argument v prid tej teoriji. Mogoče je seveda, da so te intuicije brez podlage, in v zgodovini filozofije je vse polno poskusov obrambe teorij, ki so našemu intuitivnemu čutu za pravilno in nepravilno povsem neprivlačne. Vendar ne verjamem, da je tu mogoče ravnati kako drugače. Kakorkoli že, dejstvo je, da imamo intuitivni čut za pravilno in nepravilno, in naravno je, pravzaprav neogibno, da poskušamo razgrniti njegove implikacije – da si prizadevamo narediti, »kar zmoremo, da bi naše prepričanje o družbeni pravičnosti postalo koherentno in utemeljeno«.2 Različne teorije se sklicujejo na naše dobro pretehtano prepričanje na več načinov. Utilitaristi in libertarci, denimo, se nanj odzivajo manj neposredno kakor liberalci in feministke, komunitarci našim intuicijam določijo povsem drugačen status kakor marksisti. A tudi to so zadeve, o katerih je treba razpravljati v okviru posameznih teorij.
»Čeravno naše besede ne pomenijo nič razen naših idej, vendar, ker imajo namen pomeniti stvari, bo resnica, ki jo vsebujejo, kadar so postavljene v stavke, samo verbalna, če stoje za ideje v duhu, ki se ne ujemajo z realnostjo stvari. In zato lahko kakor spoznanje tudi resnica zapade pod razloček verbalnega in realnega (come under the distinction of Verbal and Real). Resnica bo tako zgolj verbalna (being only verbal Truth), če so izrazi združeni v skladu z
 ujemanjem  ali neujemanjem idej, za katere stoje, ne glede na to, ali so naše ideje takšne, da dejansko imajo ali bi mogle imeti obstoj v naravi. Realno resnico pa vsebujejo tedaj, kadar so ta znamenja združena tako, kakor se naše ideje ujemajo; in so naše ideje takšne, kakor vemo, da bi mogle imeti obstoj v naravi Ø...Å« (IV.v.8.)
Opremljanje doma za samsko osebo je veliko bolj enostavno od opremljanja doma za par ali za družino. Ker je ta status najverjetneje samo začasen, ga kar najbolje izkoristite in izživite vse svoje sanje, ki bodo kmalu postale predmet kompromisa. Kreativni red ali nered,
 ujemanje  ali neujemanje, ki ga razumete samo vi ... Uživajte v svobodi, dokler traja!
Kriterij, ki smo ga uporabili v zgornjem primeru ...France’), je primeren, kadar točno poznamo vrednost, ki jo želimo uporabiti v poizvedbi. Kaj pa, če ne zahtevamo točnega
 ujemanja  ali pa ne poznamo točnega izpisa (črkovanja) vrednosti?