Prikazujem 1-20 od 9.752 konkordanc.
Ko ga spomnim, da ljudje radi rečejo, da kopriva nikoli ne pozebe, se iz srca nasmeji. Alojz Žagar je resnično kopriva iz pregovora. Imel je že hude težave z zdravjem, pa je z življenjskim optimizmom vse premagal in pustil za sabo. »Hvala Bogu, dočakal sem lepo starost. Danes se spominjam na Planinsko vas, na domačo hišo, stopnice ob njej, vse to je pustilo v meni lepa doživetja. Danes mi nič ne manjka. Lahko še hodim. Čeprav imam pri vratih prislonjeno palico, je ne uporabljam,« pravi kanonik, poln optimizma in
 vedrega  gledanja naprej.
Na posnetku je namreč moški, ki svojo hčerko stlači v belo
 vedro  in ga neprodušno zapre. Iz vedra se sliši dekličin jok, vse skupaj pa opazuje še en otrok, morda dekličin bratec.
Na posnetku je namreč moški, ki svojo hčerko stlači v belo vedro in ga neprodušno zapre. Iz
 vedra  se sliši dekličin jok, vse skupaj pa opazuje še en otrok, morda dekličin bratec.
Po navedbah tujih medijev je okrutni oče hčerki dejal, da jo bo v vedru odnesel k mesarju, saj da je nad njo obupal. Zato jo je zaprl v
 vedro  in odnesel, kasneje pa svoje dejanje opravičeval, češ da se je le šalil in da je vse skupaj trajalo le pol minute.
Za dobrodošlo novost v vasi skrbi Hortikulturno društvo Azalea iz Gradišča, ki ga vodi Karl Žužek, v večernih urah pa smo z
 vedri  in samokolnico pri mostu zalotili njegovo ženo Marijo in hčerko Katarino. V vročih dneh zalivajo vsak dan in si pri drogovih pomagajo s traktorjem.
Dama ju je pripeljala v ogromen kabinet, kjer je poleg velike, a nizke mize na sredi stalo pet stolov. Miza je ponujala bonboniero s čokoladnimi bonboni, steklenica šampanjca se je hladila v
 vedru  z ledom, na sredi mize pa je stala čudovita vaza z vrtnicami.
Izberite Izberemo tako
 vedro  ali drugo posodo, ki ne boni previsoka previsoko, tako da boste vanjoo lahko točili točimo vodo iz pipe, po drugi strani pa naj bo dovolj velikavelikao, da se pri do konca odprti pipi ne napolni prehitro. prostornino Prostornino vedra izmerite izmerimo na opisan način, . Zadostuje natančnost na 1 dclL. pri čemer ne rabite pretiravati z natančnostjo meritve, na deciliter natančno je povsem dovolj.
1. Koliko litrov drži vedro?2. Čez koliko časa je
 vedro  polno pipa malo odprta?3. Čez koliko časa je vedro polno pipa srednje odprta?4. Čez koliko časa je vedro polno pipa do konca odprta?
1. Koliko litrov drži vedro?2. Čez koliko časa je vedro polno pipa malo odprta?3. Čez koliko časa je
 vedro  polno pipa srednje odprta?4. Čez koliko časa je vedro polno pipa do konca odprta?
ZALIVANJE ... - Rokometaši Lisce so si še z drugo zmago nad ekipo Gorenja iz Velenja, tokrat v domači dvorani, v finalu play offa tudi dokončno priborili prvoligaški status. Tega velikega uspeha sevniškega rokometa so se seveda razveselili številni privrženci najbolj množičnega sevniškega športa in ga takoj po koncu odločilne tekme tudi dodobra zalili. Vodja sevniške ekipe in solastnik priljubljenega lokala v šolski telovadnici D pub David Dernovšek je obiskovalce pogostil s pivom. "Zalivanje" zmage pa je, potem ko sta sodnika odpiskala konec tekme, pričel s šampanjcem kar hišnik Vili, ki mu ni bilo hudo, ker si je s tem nakopal hkrati več dela. Vili je izdatno poškropil tudi sodnika, ne le igralce in vodstvo kluba. "Šok terapije" s hladno vodo pa so bili v garderobi deležni vsi igralci, ki v tem medsebojnem prešernem veseljačenju z
 vedrom  vode niso pozabili dobro namočiti niti svoje fizioterapevtke Nataše.
Znamenito bronasto
 vedro  je na Vačah našel Janez Grilc 17. januarja leta 1882. Pozneje so ugotovili, da je bilo izdelano v šestem stoletju pred našim štetjem in spada med najimenitnejše arheološke predmete, ki so bili izkopani na Slovenskem. Situlo - okrašena je s človeškimi in živalskimi figurami - so tedanji veljaki uporabljali zgolj ob slovesnih priložnostih. Predmet je vrhunski dosežek evropske situlske umetnosti. Zdaj je shranjena v Narodnem muzeju v Ljubljani.
Al Bano je na koncu z živci. Ko ga je neki novinar vprašal, kaj dela njegova življenjska spremljevalka Loredana Lecciso, je nenadoma vzkipel. Novinarja je zgrabil za vrat in nato udaril v obraz. Potem se je pevec, ki je bil doslej umirjen in
 veder  človek, zavedel svojega dejanja. Opravičil se je novinarju, češ da je na koncu z močmi. Sklonil je glavo in zaihtel v obupu očitno ni več kos težavam, ki se zgrinjajo nadenj. Pogreša Loredano in življenje z njo, po drugi strani pa je jezen nanjo, ker v Rimu uprizarja škandale in z njimi opozarja nase. Doma jo pogrešata otroka, ki ju ima z Al Banom: triletna Jasmine in dveletni Al Bano mlajši. Loredana se očitno ne bo vrnila k Al Banu in otrokoma. Toda Al Bano je ne bo tako kmalu pozabil navsezadnje je sanjaril, da bo po tem, ko je zapustil družino in ženo Romino Power, ob njej našel novo mladost in srečo.
Izredno zanimiv detajl je (dodatna oprema) vizir v modri barvi, ki se v soncu ne blešči preveč, oči ne trpijo, daje pa zelo
 veder  vtis. No, morda je to »bolj v glavi«, toda zadeva je zanimiva. Čelada je lažja od kilograma in pol, je lepo in skrbno izdelana ter po vseh kriterijih zanimiva. Prezračevanje daje zelo pozitiven vtis, toda o tem več drugič. (MiG)
Ko v Istri prestopiš mejo in greš za soncem najprej v hrib in nato navzdol proti morju, so ob cesti na vsakem ovinku plastična
 vedra , v katerih so v vodo namočeni šopi divjih špargljev. Ob njih na zložljivem stolu sedijo domačini in ves ljubi dan ponujajo divjino tistim, ki se jim ne ljubi v grmovje. Eni se bojijo klopov, drugi kač, vsi pa verjetno divjine. Kolikor je privlačna, ta divja narava, toliko nas tudi plaši, če je nismo vajeni. Res je tudi, da se moraš kar sprehajati, da bi nabral debel šopek špargljev, in mimogrede na trnastih vejah strgaš še rokav ali hlačnice. S prijateljico sva se napotili po Parencani, sprehajalni in kolesarski progi, ki je bila včasih železniška ozkotirna povezava med Porečem in Trstom. Skoraj bi že obupali, ko sem le našla dolg in pokončen špargelj, da sem ji lahko pokazala, kaj sploh iščeva. Spustili sva se v grmovje, plašili fazane in nazadnje celo nabrali nekaj špargljev. Če jih kupite ob cesti iz plastičnega vedra, vam bo vse to prihranjeno. Čeprav jih ni bilo veliko, sva doma pripravili frtaljo, istrsko tradicionalno jed, in to brez jajc. Segreješ olje, če si v Istri, mora seveda biti oljčno, popražiš čebulo, najboljše mlado, z zelenimi stebelci vred, malo pražiš, dodaš nalomljene šparglje in med prsti zdrobljen beli tofu. Če niste tega še nikoli poskusili, se prosim ne zmrdujte vnaprej - nisem ljubiteljica tofuja, ampak v veganski frtalji je naravnost odličen. Sol, poper in kurkuma za barvo so edine začimbe.
PETER BROWN TELO IN DRUŽBA (SH, 2007) Gnostiki so trdili, da so sposobni s trenutkom takojšnje »odrešitve« obiti dolgotrajno moralno in intelektualno discipliniranje, ki se ga zahteva od vsakega kristjana... Klemen Aleksandrijski je strastno verjel, da je počasno in potrpežljivo Kristusovo delo na duši ustvarilo moške in ženske, ki so bili prav tako globoko spremenjeni kot vsakdo, ki je doživel »preobrazbo« z gnostično spreobrnitvijo. Ti so bili zanj »resnični gnostiki«... Klementovi krščanski modreci so, drugače kot spreobrnjenci radikalnejših skupin,
 vedreje  zrli na svoje preteklo življenje, na družbo, na kulturo, v kateri so živeli. Njihova preteklost se je razprostirala pod njimi kot prijetna krajina, njeni nekdaj običajni mejniki so se zdaj, z njihovega visokega gledišča, skrčili na miniaturne razsežnosti; toda čeprav so pojemali v daljavi, niso izginili. Sprejemanje konvencionalne kulture v poganskih šolah, resne dolžnosti zakonske postelje, mikrokozmična »previdnost« ob skrbi za otroke in gospodinjstvo – vse to je bilo na zgodnejših stopnjah duhovno zrelega kristjana nujnost. Skrbi dejavnega življenja, celo samo občevanje znotraj zakona, nikakor niso bile nepremagljiva ovira na poti k duhovni popolnosti, ampak so pomagale uglaševati strune, ki bodo na starost ustvarjale umirjeni zvok popolnega modreca 164–5). JACQUES LE GOFF ZA DRUGAČEN SREDNJI VEK (SH, 1985, 2002) Na začetku IV. stoletja je bilo krščanstvo razširjeno zlasti v srednjih in nižjih mestnih razredih, medtem ko se je komajda dotaknilo kmečkih množic in aristokracije. Vendar sta gospodarsko pešanje in razvoj birokracije privedla do uveljavitve teh middle and lower urban classes, v katerih je bilo krščanstvo že močno. Ta uveljavitev je povzročila krščanski prodor. Ko pa se zmagoslavje krščanstva določno zariše, razredi, ki so ga nosili, močno nazadujejo. Krščanstvo se izogne temu, da bi se zrušilo hkrati s krhkimi vrhnjimi stavbami poznega cesarstva, vendar tako, da se loči od razredov, ki so mu zagotovili uspeh in ki zaradi zgodovinskega razvoja izginjajo (str. 247). Kot sorodna branja priporočamo tudi: G. Duby, Trije redi ali imaginarij fevdalizma; G. Dumézil, Tridelna ideologija Indoevropcev; F. Braudel, Materialna civilizacija; A. Tenenti, Občutje smrti in ljubezen do življenja v renesansi.
Še zdaj, pri petdesetih, se velikokrat spomnim očeta. Bil je pravi garač, trdo je delal, da je preživljal družino s petimi otroki. Redno je vstajal ob šestih. Nasmejan in dobre volje si je že navsezgodaj kaj požvižgaval in prepeval, vsakemu posebej včasih kar v verzu je voščil 'prijazno dobro jutro'... Nikoli nismo bili bogati, toda nikoli nam ni ničesar primanjkovalo, še posebej ne pristnosti v medsebojnih stikih. Tako smo se že kot otroci lahko razvijali v zdrave, samosvoje osebnosti. Sam kot najmlajši sem menda kar v vsem podedoval očetove lastnosti,
 veder  pogled na življenje, veliko delovne energije...
Filmov, ki govorijo o najbolj vsakdanjem življenju, in to na prozaičen, zunajžanrski način, je v sodobni produkciji malo, še manj pa je takih, ki znajo ob tem dobro premešati (malo)meščanske dramske in komedijske elemente - tako da je rezultat na koncu
 vedra  resnoba. Takšen je (vzhodno)nemški film režiserja Dresena, ki je pred leti pokazal nase z Nočnimi prikaznimi, »tranzicijsko« temo po združitvi Nemčij. Tokrat smo v mestu prav na vzhodu države, v Frankfurtu ob Maini, ki seveda ni »pravi« Frankfurt, še manj Berlin, Rim ali Pariz. Kar avtomatično pomeni, da ima tudi zakonsko življenje, ko ga napade dolgčas, manj spektakularne možnosti za razplet. Dresen dosledno vztraja pri resničnosti in iluzijah omejenih možnosti; v tem je njegovo osrednje sporočilo in čar. Dva štiridesetletna para se znajdeta, vsak zase, v ljubezenski praznini. In ko med sabo premešajo karte, je vse skupaj približno tako, kot je bilo. No, malo smo se nasmejali in morda zamislili. Peter Kolšek
mov ni motil. A to je povsem neponili so jo že dvanajstkrat in prodali membno, saj teža ni osrednji namen kakih 40.000 izvodov. Zdravnica jo urejene prehrane. je napisala, da bi vedenje o pravilnem prehranjevanju, ki pomeni zdraKaj je pomembno? vljenje in odlično preventivo, doseNajpomembnejše je zdravje. Da glo čim več ljudi: si uredimo hormone, da ne zbole»Kot pulmolog sem se ukvarjala vamo. Če imamo neuravnotežene z astmo in kakor hitro sem prebrala hormone, to pa ustvarja način življeŽivljenje v zoni, mi je bilo jasno, da nja, naša prehrana, v kateri je preveč takšno prehranjevanje res lahko odogljikovih hidratov, in to rafinirapravi celo vrsto vnetij v našem organih, pa premalo sadja in zelenjave. nizmu. Ta so lahko latentna, „netiLjudje se celo bojijo jesti meso, ker pična“, jih ne opazimo. Lahko traje v njem maščoba, a ne jesti maščob jajo desetletja in povzročajo nelaje nesmiselno, saj potem nismo povgodje, slabo počutje, pomanjkanje sem zdravi in imamo vse možnosti, energije, a tudi vrsto bolezni, tudi da zbolimo. Pomembno je, da je že visok tlak in seveda astmo. Prav sama hrana zdravilo in nam pomazaradi astmatikov sem se odločila, ga pri številnih boleznih. da knjigo preverim. Astma ne more Po kolikem času občutimo sprebiti samo zaradi naših genov, to je kronično vnetje in to je bil meni Vse, o čemer piše, je zdravnica dr. Vanja Grbac Gredelj membe? Verjeli ali ne, prve rezultate hrapreizkusila na sebi. motiv. njenja v coni občutimo že po prvem Nadzor nad vnetnimi procesi dose- je hormonov in njihovo protivnetno deobroku. Po obroku, ki je sestavljen po žemo z nadzorom inzulina in nastanka lovanje, saj niti zdravniki ne vedo kaj pravilih cone, nismo ne zaspani in ne provnetnih eikozanoidov. Ravnovesje veliko o hormonih in vnetjih …« lačni že dve uri po obroku. provnetnih in protivnetnih eikozanoi- Ob teh spoznanjih ste sami poskusili Je obveznih vseh pet obrokov? dov dosežemo s hrano v coni, z zmanj- hranjenje po pravilih cone … Da. Lahko pa je tudi več manjših. šanjem uživanjem maščobnih kislin Da. Odločila sem se, da najprej poomega-6 in povečanjem maščobnih kis- skusim doma. Z možem sva v poldru- Kateri je najpomembnejši? lin omega-3. Torej z ribjim oljem, ki ga gem letu izgubila šestdeset kilogramov. Zajtrk. Ta mora biti enakovreden sedaj rafinirajo, da v njem ostanejo le Po pol kilograma na teden. Neopazno. kosilu. esencialne maščobne kisline, ostalo pa Zanimivo je, da nikdar nisva bila na noodstranijo. Malo ljudi razume delovan- beni dieti in da naju presežek kilogra- Sta tudi oba majhna obroka obvezna? Ljudje mislijo, da je to dieta. Ne, to ni dieta. To je način prehranjevanja, pa je ljudem to težko razlagati,« ima izkušnje Elizabeta Senčar, ki se, kot vsak, včasih tudi pregreši: »Če se ne držim tega načina prehranjevanja, naslednji dan to čutim. To je tako kot pri alkoholu. Ni tako močno, ni mačka, ampak se čuti. Telo zazna vse, to je neverjetno. O sami teoriji ne vem kaj dosti, me niti ne zanima, važen je odličen rezultat. Da prideš do njega, je treba knjigo prečitati in dojeti bistvo. Saj to ni samo za hujšanje, to je način prehrane za življenje brez bolezni. Res je pomembno, da ješ razmerje 40, 30 in 30, tako kot piše. Ko poješ drugače, ko se to razmerje poruši, je čisto drugače. Ko sem se tega držala, sem izgubila težo in nisem bila nikoli lačna. Imam sladkor, zmeraj sem imela tisto lakoto. Ko prečitaš knjigo, veš, da je to takrat, ko se poruši hormonski sistem. Narašča sladkor in si stalno lačen. Potem je to tisto, kar te žene dalje, in ješ in ješ. Če pa se držiš knjige, enostavno nisi lačen. Jaz sem shujšala šest, sedem kilogramov v štirih tednih, pa jih nisem dobila nazaj. Sedaj dosti delamo, pa se kaj pregrešim. Včeraj sem jedla drugače, pa sem bila danes zjutraj tako lačna …« Jesti po tej kuharici se res izplača, meni naša sogovornica in poudarja, da je človek tudi bolj sproščen: »Moj je bil prej kar precej zategnjen, sedaj pa je bolj
 veder . To so opazili vsi,« je dejala in povedala: »Takrat ko sem začela takole jesti po novem, sem bila pri zdravniku. Imela sem visok tlak, sladkor, holesterol … Čez tri mesece sem šla spet in sladkor mi je padel v povprečje, holesterol mi je padel, pa pritisk imam sedaj okrog 130. Sedaj si vse pišem. Imela sem zdravila za pritisk, sedaj jih nimam več, za sladkor imam varovalno zdravilo. Zdravnik je bil presenečen in me je vprašal, kaj sem delala, saj sem se prejšnja leta trudila, pa ni šlo.« J. V.
Kakšno uro po koncu tekme, se je prek twitterja oglasil tudi Goran Dragić, ki je svoje noge namakal kar v
 vedru  ledu.
V lično opremljeni sobici v zgornjem nadstropju sem kar padla v njegove roke, kot bi bila v transu ali doživljala epileptični napad. Ni mi dal časa, da se z njim podrobno dogovorim o vseh podrobnostih in podpiševa pogodbo o ne-gledanju in ne-dotikanju ter druge prepovedi. Zanj ni bilo nobenih ovir več, lahko se predava strastem in se končno združiva v višje smisle. Predel je v moje lase, medtem ko si je utiral pot med mojimi oblačili in sva se z vrat premaknila na posteljo. Vse se je odvijalo tako hitro, da sploh nisem utegnila izdelati strategije, kaj bom naredila, ko bo zagledal moj celulit in uplahnil. Očitno bom morala improvizirati. Ali ko bo odkril obseg mojih stegen … Ali ko bo … Ampak očitno ga vse skupaj ni prav nič motilo,
 vedro  in odločno se je prebijal naprej. Ustavila sem ga: ''Andraž … nekaj ti moram povedati.'' ''Ja?'' je odsotno vprašal. ''Ne, resno ti moram nekaj povedati,'' sem vztrajala. Dvignil je glavo in navihano rekel: ''Naj uganem: imaš moža in tri otroke? Ne, ne, imaš grozno spodnje perilo? Menda nisi devica?'' ''Ne, ne nič takega,'' sem se zasmejala, potem pa mu zašepetala na uho: ''Jaz imam celulit.'' ''Kaj imaš?'' je ponovil. ''Celulit, sem odvrnila. ''Ah … A ja?'' se je zasmejal. ''Pa kaj,'' je rekel. Uf! ''Res?'' sem vprašala. ''Ah, ja. Menda sem si predstavljal, kakšna si, takoj ko sem te videl. Mislim, da ne skrivaš kakšnih večjih presenečenj. Ali pa …?'' se je zasmejal. ''Čakaj …'' sem ga spet ustavila. ''Hočeš reči, da te celulit sploh ne moti?'' sem vprašala. ''Natanko tako,'' je odvrnil. ''Ampak kaj če se ga vseeno raje ne bi dotikal?'' sem poskušala. Zdrsnil je z roko čez moje stegno: ''No, sem se ga že. Zdaj pa umolkni in pridi sem,'' je zaključil. Od tam naprej je vse potekalo brez nadzora. Lebdela sem nekje v vesolju, v breztežnostnem prostoru, visoko nad zvezdami, z vsem svojim celulitom in zavaljenostjo vred, in vse, kar sem imela pred sabo, so bile njegove oči. Bila sva tik pred zdajci in že je zgrabil čipke na mojih hlačkah, ko je glasno zazvonil telefon. Zdrznila sva se in padla nazaj v realnost. Za trenutek se je zmedel, potem pa vprašal: ''A je moj?'' ''Kaj? Ne vem, ja, verjetno,'' sem zavzdihnila, medtem ko je, preklinjajoč, vstal in brskal po žepih jakne. Izvlekel je piskajočo živalco in se oglasil. ''Živjo. Kaj? Ne. Sranje! Pridem takoj.'' Ja? Sem kaj zamudila? Kakšna totalna čežana se pa zdaj dogaja?! Popravil si je bokarice, odložil telefon nazaj v žep in se obrnil proti meni: ''Moram domov. Nekdo je vlomil v stanovanje.'' ''Kdo je, kaj je?'' ''Vlomil v stanovanje, porkaš! Sranje, totalno sranje! Pridi, greva. Te peljem domov,'' je rekel med oblačenjem. Vso strast je odnesel tornado in gledal me je približno, kot bi bila z davčne inšpekcije, čeprav sem zapeljivo vrtela pramen las. Ko se je oblekel do konca in si skoraj izpulil zadrgo na kavbojkah, sem dojela, da misli resno. Mah, sranje!