Prikazujem 1-20 od 18.734 konkordanc.
cvetove gorskega kosmatinca Pulsatilla montana, katerih zamolklo vijoličasto cvetno odevalo je prekrito z gostimi svilenimi dlakami in se tako skrije v nizkem šašju, od zadaj pa je zastrto z nekakšno perjanico, ki z obrazne strani učinkuje kot skrivnostna obstret. Aprila na
 vlažnih  tleh travniških uleknin v neverjetnem številu zacveti pasji zob Erythronium dens-canis.
V pomladnem ali poletnem času, ob ne prehladnem vremenu, potrosimo po
 vlažni  travi približno 35g/m2 gnojila za travo Asef 3 v 1. Trate ne kosimo tri dni pred uporabo sredstva in tri dni po njej.
Težava na tratah in poteh je tudi mah. Uspešno ga zatiramo z apnenjem tal jeseni in z uporabo železovih pripravkov (mahex, zelena galica) čez leto. Ko se mah posuši, ga samo še pograbimo. Vedeti moramo tudi, da ima mah rad
 vlažne  senčne lege in tam nam bo vedno v nadlogo.
Prosojno se svetlikajoči ovršni listi pegastega kačnika v protisvetlobi spominjajo na plemenito svilo nežnih vzhodnjaških lampijonov. Vredno jih je občudovati tudi v vrtu, kamor brez težav prenesemo v gozdu izkopane gomolje. To smemo opraviti celo pomladi, ko so rastline v polni rasti. Gomolji bodo v dovolj
 vlažni  prsti zanesljivo preživeli.
Debelo knjigo o tem bi lahko napisal Peter Burman (David Morse), ameriški inženir, ki v Tecali, neke sorte fiktivni južnoameriški državi (posneto v Ekvadorju), gradi orjaški jez. Da se ne bi vlačil z živalmi, mu družbo dela žena, Alice (Meg Ryan), ki je že rahlo naveličana Tretjega sveta. To kakopak ni dobra novica za Petra, ki je levičar in ki razume protislovja Tretjega sveta, ujetega v kaos, puče, korupcijo, šlampasto birokracijo in socialno bedo, zato je izgradnja jezu zanj misija. Kar pa niti zdaleč ne pomeni, da ga je tja dol poslal Fidel Castro. Ne, izgradnjo jeza, večjega od T-Rexa, financira naftna družba, večja od jeza. Petru zakon morda celo malce škripa, toda razloga za kako paniko ni, saj kmalu pade v zakon, stkan v nebesih - ugrabijo ga namreč lokalni gverilci... ee, Osvobodilna armada Tecale. Fino, si rečete, levičarja ugrabijo levičarji. Si bodo imeli vsaj kaj povedati. Lahko bodo skupaj brali Kapital, še enkrat premleli, kje ga je polomil Che Guevara, primerjali zapiske - huh, Petra čaka nova duhovna rast. Toda ugrabitelji, ki ga po hitrem, brutalnem, dobro uigranem postopku zvlečejo v oddaljene, neprehodne,
 vlažne  andske planine, so le tolpa fanatičnih primitivcev, ki za Cheja še niso slišali. Od Kapitala niso pobrali nič, od kapitalizma pa le to, da je treba poslovati z dobičkom. Osvobajanje Tecale je pač podjetje, ki zahteva hitre investicije... ee, venture capital. Sovjetske zveze in Jugoslavije pa ni več, huh. Še vedno bi se verjetno utrujali z razpečevanjem mamil, če ne bi z ugrabitvami odkrili nove, efektne tržne niše - ugrabiš pomembnega tujca, visokega uslužbenca kake multinacionalke, in zavarovalnice ti takoj izplačajo bajno odkupnino. Nič osebnega ali pa ideološkega ni v tem, le biznis. Le še en stranski produkt globalizacije.
Dr. vet. med. Iris Selan Goli pravi, da garje v glavnem živijo na koži. Najraje so v notranjosti ušesnega sluhovoda, kjer je prijetno toplo in dovolj
 vlažno  za njihov razvoj in razmnoževanje. Garjevci se prenašajo z dotikom iz živali na žival. Imajo ploščato telo in šriri pare nog. Njihov razvojni krog traja 21 dni. Samice odležejo jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se zabubijo in spet pretvorijo v odrasle živali. Zelo dobro je poznati ta razvojni krog, kajti glede na to veterinarji pripravijo ustrezno preventivo in terapijo. Prva reakcija, ko se živali zaležejo na telesu gostitelja, je izjemno hud srbež, ki povzroči praskanje. Lastniki zelo pogosto mislijo, da so žival napadle bolhe, oziroma da imajo vneta ušesa. Obisk pri veterinarju je neizogiben. Veterinar s pregledom ponavadi hitro ugotovi, da se v ušesu nahajajo zajedavci. Znak, ki kaže na garje, je gost, voskast, rjav izcedek, ki je zelo podoben kavnim zrncem. Velikokrat, ko živali stresajo z glavo in z ušesi, ta izcedek stresajo iz ušesa. Vendar to ni dovolj, da bi odpravili težavo. Za odpravljanje garij je potrebna izjemno skrbna nega sluhovoda, v katerem se nahajajo graje. Pri tem uporabljamo poseben losijon, zato da odluščimo odmrle celice in izperemo garjevce. Nato sledi ustrezna terapija, odvisno od tega, kaj lahko lastniki pri živali uporabljajo. Najbolj uporabne so ampule, ki jih stisnemo na sredino vratu med obe plečki in učinkujejo en mesec. Lahko jih uporabljamo tako kot preventivo, kot tudi terapijo. Pri živalih je najbolj moteč srbež, ki posledično prizadene kožo na uhljih in okrog ušes. Lahko pa se prenese tudi na glavo in vrat, ali na celotno telo, če lastniki niso dovolj pozorni in ne ukrepajo dovolj hitro. Zato pri takih in podobnih težavah obiščite veterinarja, ki bo vašemu štirinožcu predpisal ustrezno terapijo.
VREMENSKA SLIKA - Nad severno, srednjo in vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se bliža Sloveniji. Z zahodnimi vetrovi doteka nad naše kraje pred njo še topel in
 vlažen  zrak.
Primerjamo različne liste rastlin, ki uspevajo v različnih razmerah (npr. povoščen list rastlin, ki ne potrebujejo veliko vode, nežen list rastlin, ki rastejo na zelo
 vlažnih  tleh). Učence opozorimo na pomen velike površine lista za sprejemanje svetlobe in s tem možnost za nastajanje večje količine sladkorja. Da fotosinteza lahko poteka, potrebuje rastlina klorofil zeleno barvilo, ki ga je v listih veliko. Tudi rastline, ki imajo rdečkaste liste (npr. radič, nekatere lončnice), imajo pod tem barvilom klorofil. Liste enokaličnic in dvokaličnic naj učenci razlikujejo na primerih; pripravljen imamo lahko herbarij posušenih listov ali pa učence peljemo v naravo. Spomnijo naj se primerov enokaličnic in dvokaličnic, ki so jih do zdaj že spoznali, in ponovijo tudi značilnosti njihovih korenin in semen.
* 40. V epruveti segrevamo zmes amonijevega klorida in kalcijevega hidroksida. Plin, ki pri tem nastaja, vodimo skozi stekleno cevko v drugo epruveto. Če damo v drugo epruveto
 vlažen  rdeči lakmusov papir, ta pomodri.
NA FILTRIRNI PAPIR KANEMO NEKAJ KAPLJIC ČRNILA. PACKO LAHKO POSUŠIMO, LAHKO PA KANEMO KLOROVICO NA ŠE
 VLAŽNO  PACKO. S POSKUSOM PONAZORIMO OKSIDACIJSKEE LASTNOSTI KLORA, KI JIH UPORABLJAJO PRI BELJENJU CELULOZE ALI TKANIN.
Bilo je verjetno enkrat novembra, prav dobro se spominjam, deževen večer je bil, sedeli smo v Makalonci in kovali načrte za zimo, ko je prvič padla zamisel. Gremo smučat v Iran. Pa imajo sploh kaj smučišč? Seveda, no, mislim, da ja, pa najboljši powder na svetu, se mešata puščavski zrak in
 vlažen  iz Kaspijskega jezera in vse… Na 3000 metrih… Ludo… Potem smo se dobili še večkrat na teh sestankih in smo spili kakšno pivo, ampak kar se tiče informacij, smo ostali približno tam, kjer smo bili na začetku. No, smo pa gradili timskega duha, prek iranskega veleposlaništva na Dunaju smo si preskrbeli vizume, našli res ugodne (320 $) letalske vozovnice iz Budimpešte in za smučišča smo bili že prepričani, da jih imajo. Internet, par fotk in baje piše v Lonely planetu …
SODIŠČE - Potem ko je krško sodišče preživljalo v zadnjem obdobju prostorsko stisko, so pred kratkim odprli krško sodno palačo. Nova stavba deluje še malce
 vlažno , kar pa utegne pri vsej zadevi postati ugodna okoliščina. Sodniki bodo lahko delali hitreje, ker ne bodo izgubljali časa s slinjenjem prstov. Možno je tudi, da bo kup neobravnavanih primerov nekoliko manjši, ker se bodo sodni spisi navlažili in se bo zavoljo tega sveženj papirjev morebiti malo sesedel.
Že na poti do delovišča na širokem čelu me preseneti tišina v rudniku. Slišati je le zamolklo cmokanje najinih škornjev po
 vlažnih  tleh. Nikjer neznosne vročine, ki sem jo pričakovala, nikjer pokanja zaradi pritiskov, nikjer ob poti utrujenih in prepotenih rudarjev. Le prav na širokem čelu jih je bilo 8, kolikor jih je v eni izmeni potrebnih za vse faze dela. Sicer pa sedaj delajo le še v eni izmeni, medtem ko so včasih v treh, tam, kjer so bili veliki pritiski in nevarnost ogrevanja premoga, pa celo v štirih izmenah po šest ur. Kako težko je bilo takrat, se še dobro spominjajo tudi Stane Voglar, Anton Pavliha in Džemal Kurtič. Prva dva delata v rudniku 14 let, slednji dve leti manj. Vsi so kvalificirani kopači, delali pa bodo tudi pri zapiranju rudnika. Priznajo, da so prav knapi še najbolj navezani na svoje podjetje, tudi zato, ker je njihovo delo specifično, in ko bodo zaprli rudnik, bo tudi z njihovim rudarjenjem za vselej konec. "O zapiranju rudnika govorijo že nekaj časa, tako da smo se na to psihično že pripravili, upamo le, da bomo potem dobili službo. Delati nam ni težko, a tudi težjega dela kot je v rudniku, tako in tako ne moremo dobiti. Za zdaj smo veseli, da lahko ostanemo do konca zapiralnih del, ne vemo pa, kaj nas čaka vnaprej," pravijo. Nekateri se bodo lahko upokojili, če bo še veljal sedanji zakon, ki pravi, da mora imeti delavec za upokojitev 20 let delovne dobe, od tega najmanj 15 let v jami, dodatni pogoj pa je, da je star najmanj 40 let in ima 30 let pokojninske dobe in da je najmanj 15 let delal v jami. Eno leto dela v jami pomeni 17 mesecev pokojninske dobe. Ostali, ki se še ne bodo mogli upokojiti, pa upajo, da bodo na površini odprli nova delovna mesta. Sicer pa si rudarji zapiranje rudnika razlagajo po svoje. Pravijo, da se jim zdi logično, da gre podjetje v stečaj, ker nima dela. Toda v kanižarskem rudniku so še velike zaloge kvalitetnega premoga in tudi radi bi delali, zato je zanje prava ironija, da morajo rudnik zapreti. Poleg tega so pogoji za delo sedaj najugodnejši, tako da tudi normo hitro dosežejo. Preseči pa je ne smejo. Ni pa tudi več motivacije, kakršna je bila nekdaj, ko ni bilo nikoli dovolj nakopanega premoga. Letošnji plan namreč predvideva izkop borih 2.000 ton premoga na mesec. Do leta 1990 so na leto načrtovali po 120 tisoč ton izkopanega premoga, a so plan vsako leto presegli. Seveda je bilo takrat tudi veliko več zaposlenih, največ pa leta 1982 in sicer 470. Prvo večje zmanjšanje zaposlenih od 400 na 300 delavcev je bilo leta 1990. Pozneje je to število padlo na 270, lani jih je bilo 190, po 1. juniju pa naj bi jih delalo le še 60. Ostali bodo samo ljudje, ki so nujno potrebni pri zapiralnih delih. 43 jih bo delalo v jami, delo ostalih pa bo prav tako povezano z delom pod zemljo.
močju. Zaradi bolj
 vlažnega  podnebja so razmere za rast bukovih gozdov bistveno ugodnejše. Oblika iz Koprskega gričevja uspeva v pravem Submediteranu, v manj vlažnem podnebju, za katero so značilna topla poletja z daljšimi sušnimi obdobji. Bukovje v srednjem Posočju pripada conalni vegetaciji, v Koprskem gričevju je ekstraconalna enota v pasu toploljubnih hrastovih gozdov in je njeno uspevanje možno le zaradi vlažnih flišnih tal in hladnejšega krajevnega podnebja.
V Sloveniji je gad vezan na Julijske Alpe, Karavanke, Trnovski gozd, Javornike in Snežnik. Živi v
 vlažnih , hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spre-membami med dnevom in nočjo. Najdemo ga na pla-ninskih travnikih, ob gozdnih poteh, na jasah ipd. Naj-nižje ležeči podatek iz Bogojine v Prekmurju (200 m n. m.; Brelih, ustno) datira v obdobje med obema vojnama, novejši podatki pa kažejo, da gad danes živi večinoma v višjih legah, le izjemoma pa ga najdemo v vlažnih in hladnih habitatih tudi nižje ( Prikrnica, 350 m n. m.; B Kryštufek, ustno). Ker podatka, da živi pri Slivniškem jezeru (300 m n. m.) in v bližini Vranskega (400 m. n. m.), nista dokumentirana, sem ju označila z vprašajem.
E: 15-45 cm, 10 YR 5/6, srednje izrazita drobno poliedrična struktura, gost, težko drobljiv, nekoliko gnetljiv,
 vlažen , z organsko snovjo po rovih korenin, srednje gosto prekoreninjen;
Bt: 45-66 cm, 10 YR 5/6, srednje izrazita poliedrična struktura, gost, gnetljiv,
 vlažen , mineralen, srednje gosto prekoreninjen. Novotvorbe: zelo drobne manganove konkrecije in prevleke;
(B)C: 66-91 cm, 10 YR 5/6, srednje izrazita poli-edrična struktura, gost, gnetljiv, zbit,
 vlažen , mineralen, s posameznimi koreninami in 15% skeleta (lapornati drobir do premera 4 cm in večje skale peščenjaka).
So pa prepričani, da bo v Ljubljani in okolici, ki naj bi bila tudi spodnja Gorenjska, dovolj ljudi, ki bodo kaj kmalu uživali v vodnem mestu Atlantis v BTC-ju. Pred dnevi so sedmi sili predstavili Atlantis, ki je že v zaključni gradbeni fazi in že kaže podobo bazenov, deželo savn, otroškega sveta ter prostorov mokrega in
 vlažnega  užitkarjenja. Predsednik družbe Jože Mermal je predstavil dobrih 28 milijonov vredno naložbo, poslovne rezultate in usmeritev družbe, ki gradi svoje mesto z evropskim projektom. »Dokazujemo, da je naša zgodba, zgodba o uspehu, tako na zunaj, kot na znotraj,« je bil samozavestno prepričan po mami »na pol« Gorenjec Jože Mermal za prijatelje Juš, ko sta z direktorjem projekta Atlanis mag. Damijanom Kraljem, predstavljala dobrih 15.000 kvadratnih metrov veliko vodno mesto. Če bo veliko »teles« v mokrem mestu, bo investicija nazaj v slabih devetih letih. Pa bo zgodba.
V Sloveniji živi progasti gož na Steni pri Dragonji (Škornik, 1985; Verovnik, 1995), dva starejša podatka pa sta iz Robiča in Šempetra pri Novi Gorici (Brelih, ustno). Ta vrsta je bila večkrat najdena še na mejnih lokalitetah, za katere ni jasno, ali so na slovenski ali italijanski strani meje (Sabotin, M. Kras, Čeplesišče (Cepletischis), Črni vrh (Montefosca)) (Bruno, 1966). Izredno majhno število podatkov je bolj kakor posledica slabe raziskanosti po-sledica dejstva, da je vrsta na tem območju zelo redka. To je sicer eurieka, vrsta, ki izbira delno senčnata, neko-liko
 vlažna , topla mesta. Človekove bližine se ne izogiba.