Prikazujem 1-20 od 647 konkordanc.
V letih od 1960 do 1965 so se osvobajale kolonije različnih velesil po vsem svetu. Mlade države so spreminjale imena kot po tekočem traku. Tako je leta 1963 Dunaj obiskala številna delegacija s ponarejenim priporočilom znanega filatelista in trgovca iz Londona. Pozanimali so se za pogoje tiskanja znamk v različnih tiskarnah in se na koncu odločili za tisk znamk v avstrijski državni tiskarni, ki še danes slovi po odličnem tisku denarja, znamk in drugih
 vrednotnic . Šele ko je bilo delo opravljeno, znamke pa predane naročniku, so v tiskarni ugotovili, da so natisnili lažne znamke dežele, ki sploh ne obstaja. Seveda so znamke Maluku Selatan v naslednjih letih krožile med filatelisti. Dosegle so celo visoko ceno zaradi kvalitetne izdelave.
Ljubljana, 04. februarja (STA) - DZ je danes opravil prvo obravnavo predloga prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se mu kljub nekaterim pomislekom in kritikam obeta nadaljnji postopek. V DL in v opoziciji jih skrbi zlasti uvedba sistema vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, saj da gre za novo administrativno oviro. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je med novostmi iz predlaganega zakona omenil prenos nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno na carinsko službo. Poleg tega se za nadzorne organe z namenom preprečevanja socialnih in davčnih zlorab vzpostavlja tudi dostop do določenih baz podatkov, in sicer kot podlaga za povezovanje evidenc, je dejal. Pomembna sprememba se po njegovih besedah tiče tudi osebnega dopolnilnega dela, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu. Po predlogu se bo tako delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo, opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Socialni prispevki bodo plačani po vavčerskem sistemu oz. sistemu
 vrednotnice . Naročnik bo izvajalcu storitev z nakupom vrednotnice sedem evrov plačal za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje. Novosti so načrtovane tudi na področju sankcij. Predlog namreč zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, in sicer v povprečju za okoli 25 odstotkov. Najbolj se zvišuje globa za t. i. šušmarje. V primeru, ko je z delom na črno pridobljena premoženjska korist, je predviden njen odvzem. V koaliciji so v predstavitvi poslanskih stališč opozarjali predvsem na pomen predlaganega zakona za preprečevanje sive ekonomije. Jana Jenko (DeSUS) je izpostavila, da siva ekonomija po oceni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) predstavlja 24 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda. V DeSUS zato podpirajo vsak ukrep, ki bo prispeval k izkoreninjenju tega problema, je pojasnila in priznala, da predlagani zakon vendarle naslavlja le delček problema. Odkrivanje in preprečevanje sive ekonomije je pomembno, ker je treba preprečiti nelojalno konkurenco podjetij in ohraniti socialno državo in varnost, je poudarila Andreja Črnak Meglič (SD). Izpostavila je še pomen odgovornosti in osveščenosti oz. odklanjanja vsakega dela brez računa in najemanja neregistriranih izvajalcev storitev. Siva podjetja izkrivljajo konkurenco na trgu, sivi delavec pa ima le minimalno socialno varnost, saj ni ne zdravstveno ne pokojninsko zavarovan, pa je podporo predlogu zakona argumentirala Barbara Žgajner Tavš (PS). Vsi v koaliciji pa nad predlaganim zakonom niso navdušeni. Četudi se zavzemajo za ukrepe za zajezitev sive ekonomije, imajo denimo v DL pomisleke glede vzpostavitve sistema vrednotnice za osebno dopolnilno delo. Kot je opozoril Branko Kurnjek, gre "ne le administrativno, temveč tudi finančno obremenitev tistih, ki bodo v prihodnje še opravljali takšno delo". Zadržani so tudi do predvidenega "drastičnega povečanja sankcij". Dokončnega stališča o podpori predlogu zakona v DL zato še niso oblikovali. Prav sistem vrednotnic je tudi glavni očitek opozicije, ki pa zakonu v tej fazi kljub temu ne bo nasprotovala. Romana Tomc je v imenu SDS ocenila, da gre za "en velik, velik korak naprej v postavljanju novih birokratskih ovir". Da to drži, po njenih besedah kažejo že vladni izračuni finančnih učinkov predlaganega zakona. S sistemom vrednotnice naj bi se v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje nateklo 300.000 evrov, strošek njegove uvedbe pa naj bi bil zaradi potreb po novih informacijskih sistemih enako velik, je opozorila. Do vpeljave vrednotnice so zadržani tudi v NSi. "Prav je, da se vzpostavi red na tem področju, vprašanje pa je, kako bo to lahko doseženo z novimi papirji. Prav tako je vprašanje, ali se bo osebno dopolnilno delo po plačilu prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje sploh še splačalo in ostalo zanimivo kot ena izmed alternativ," je dejala Iva Dimic. Prav tako se sistema vrednotnice nekoliko bojijo v SLS, je povedal Jakob Presečnik, ki pa je spregovoril tudi o vprašanju medsosedske pomoči, ki da v predlogu zakona dopušča različne interpretacije. V tej luči je spomnil na to, kako pomembna je tovrstna pomoč v teh dneh, ko jo je Sloveniji tako zagodlo vreme. DZ bo o primernosti predloga zakona za nadaljnjo obravnavo glasoval še danes.
Ljubljana, 04. februarja (STA) - DZ je danes opravil prvo obravnavo predloga prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se mu kljub nekaterim pomislekom in kritikam obeta nadaljnji postopek. V DL in v opoziciji jih skrbi zlasti uvedba sistema vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, saj da gre za novo administrativno oviro. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je med novostmi iz predlaganega zakona omenil prenos nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno na carinsko službo. Poleg tega se za nadzorne organe z namenom preprečevanja socialnih in davčnih zlorab vzpostavlja tudi dostop do določenih baz podatkov, in sicer kot podlaga za povezovanje evidenc, je dejal. Pomembna sprememba se po njegovih besedah tiče tudi osebnega dopolnilnega dela, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu. Po predlogu se bo tako delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo, opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Socialni prispevki bodo plačani po vavčerskem sistemu oz. sistemu vrednotnice. Naročnik bo izvajalcu storitev z nakupom vrednotnice sedem evrov plačal za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje. Novosti so načrtovane tudi na področju sankcij. Predlog namreč zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, in sicer v povprečju za okoli 25 odstotkov. Najbolj se zvišuje globa za t. i. šušmarje. V primeru, ko je z delom na črno pridobljena premoženjska korist, je predviden njen odvzem. V koaliciji so v predstavitvi poslanskih stališč opozarjali predvsem na pomen predlaganega zakona za preprečevanje sive ekonomije. Jana Jenko (DeSUS) je izpostavila, da siva ekonomija po oceni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) predstavlja 24 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda. V DeSUS zato podpirajo vsak ukrep, ki bo prispeval k izkoreninjenju tega problema, je pojasnila in priznala, da predlagani zakon vendarle naslavlja le delček problema. Odkrivanje in preprečevanje sive ekonomije je pomembno, ker je treba preprečiti nelojalno konkurenco podjetij in ohraniti socialno državo in varnost, je poudarila Andreja Črnak Meglič (SD). Izpostavila je še pomen odgovornosti in osveščenosti oz. odklanjanja vsakega dela brez računa in najemanja neregistriranih izvajalcev storitev. Siva podjetja izkrivljajo konkurenco na trgu, sivi delavec pa ima le minimalno socialno varnost, saj ni ne zdravstveno ne pokojninsko zavarovan, pa je podporo predlogu zakona argumentirala Barbara Žgajner Tavš (PS). Vsi v koaliciji pa nad predlaganim zakonom niso navdušeni. Četudi se zavzemajo za ukrepe za zajezitev sive ekonomije, imajo denimo v DL pomisleke glede vzpostavitve sistema vrednotnice za osebno dopolnilno delo. Kot je opozoril Branko Kurnjek, gre "ne le administrativno, temveč tudi finančno obremenitev tistih, ki bodo v prihodnje še opravljali takšno delo". Zadržani so tudi do predvidenega "drastičnega povečanja sankcij". Dokončnega stališča o podpori predlogu zakona v DL zato še niso oblikovali. Prav sistem vrednotnic je tudi glavni očitek opozicije, ki pa zakonu v tej fazi kljub temu ne bo nasprotovala. Romana Tomc je v imenu SDS ocenila, da gre za "en velik, velik korak naprej v postavljanju novih birokratskih ovir". Da to drži, po njenih besedah kažejo že vladni izračuni finančnih učinkov predlaganega zakona. S sistemom vrednotnice naj bi se v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje nateklo 300.000 evrov, strošek njegove uvedbe pa naj bi bil zaradi potreb po novih informacijskih sistemih enako velik, je opozorila. Do vpeljave
 vrednotnice  so zadržani tudi v NSi. "Prav je, da se vzpostavi red na tem področju, vprašanje pa je, kako bo to lahko doseženo z novimi papirji. Prav tako je vprašanje, ali se bo osebno dopolnilno delo po plačilu prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje sploh še splačalo in ostalo zanimivo kot ena izmed alternativ," je dejala Iva Dimic. Prav tako se sistema vrednotnice nekoliko bojijo v SLS, je povedal Jakob Presečnik, ki pa je spregovoril tudi o vprašanju medsosedske pomoči, ki da v predlogu zakona dopušča različne interpretacije. V tej luči je spomnil na to, kako pomembna je tovrstna pomoč v teh dneh, ko jo je Sloveniji tako zagodlo vreme. DZ bo o primernosti predloga zakona za nadaljnjo obravnavo glasoval še danes.
Ljubljana, 04. februarja (STA) - DZ je danes opravil prvo obravnavo predloga prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se mu kljub nekaterim pomislekom in kritikam obeta nadaljnji postopek. V DL in v opoziciji jih skrbi zlasti uvedba sistema vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, saj da gre za novo administrativno oviro. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič je med novostmi iz predlaganega zakona omenil prenos nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno na carinsko službo. Poleg tega se za nadzorne organe z namenom preprečevanja socialnih in davčnih zlorab vzpostavlja tudi dostop do določenih baz podatkov, in sicer kot podlaga za povezovanje evidenc, je dejal. Pomembna sprememba se po njegovih besedah tiče tudi osebnega dopolnilnega dela, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu. Po predlogu se bo tako delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo, opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Socialni prispevki bodo plačani po vavčerskem sistemu oz. sistemu vrednotnice. Naročnik bo izvajalcu storitev z nakupom vrednotnice sedem evrov plačal za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje. Novosti so načrtovane tudi na področju sankcij. Predlog namreč zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, in sicer v povprečju za okoli 25 odstotkov. Najbolj se zvišuje globa za t. i. šušmarje. V primeru, ko je z delom na črno pridobljena premoženjska korist, je predviden njen odvzem. V koaliciji so v predstavitvi poslanskih stališč opozarjali predvsem na pomen predlaganega zakona za preprečevanje sive ekonomije. Jana Jenko (DeSUS) je izpostavila, da siva ekonomija po oceni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) predstavlja 24 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda. V DeSUS zato podpirajo vsak ukrep, ki bo prispeval k izkoreninjenju tega problema, je pojasnila in priznala, da predlagani zakon vendarle naslavlja le delček problema. Odkrivanje in preprečevanje sive ekonomije je pomembno, ker je treba preprečiti nelojalno konkurenco podjetij in ohraniti socialno državo in varnost, je poudarila Andreja Črnak Meglič (SD). Izpostavila je še pomen odgovornosti in osveščenosti oz. odklanjanja vsakega dela brez računa in najemanja neregistriranih izvajalcev storitev. Siva podjetja izkrivljajo konkurenco na trgu, sivi delavec pa ima le minimalno socialno varnost, saj ni ne zdravstveno ne pokojninsko zavarovan, pa je podporo predlogu zakona argumentirala Barbara Žgajner Tavš (PS). Vsi v koaliciji pa nad predlaganim zakonom niso navdušeni. Četudi se zavzemajo za ukrepe za zajezitev sive ekonomije, imajo denimo v DL pomisleke glede vzpostavitve sistema vrednotnice za osebno dopolnilno delo. Kot je opozoril Branko Kurnjek, gre "ne le administrativno, temveč tudi finančno obremenitev tistih, ki bodo v prihodnje še opravljali takšno delo". Zadržani so tudi do predvidenega "drastičnega povečanja sankcij". Dokončnega stališča o podpori predlogu zakona v DL zato še niso oblikovali. Prav sistem vrednotnic je tudi glavni očitek opozicije, ki pa zakonu v tej fazi kljub temu ne bo nasprotovala. Romana Tomc je v imenu SDS ocenila, da gre za "en velik, velik korak naprej v postavljanju novih birokratskih ovir". Da to drži, po njenih besedah kažejo že vladni izračuni finančnih učinkov predlaganega zakona. S sistemom vrednotnice naj bi se v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje nateklo 300.000 evrov, strošek njegove uvedbe pa naj bi bil zaradi potreb po novih informacijskih sistemih enako velik, je opozorila. Do vpeljave vrednotnice so zadržani tudi v NSi. "Prav je, da se vzpostavi red na tem področju, vprašanje pa je, kako bo to lahko doseženo z novimi papirji. Prav tako je vprašanje, ali se bo osebno dopolnilno delo po plačilu prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje sploh še splačalo in ostalo zanimivo kot ena izmed alternativ," je dejala Iva Dimic. Prav tako se sistema
 vrednotnice  nekoliko bojijo v SLS, je povedal Jakob Presečnik, ki pa je spregovoril tudi o vprašanju medsosedske pomoči, ki da v predlogu zakona dopušča različne interpretacije. V tej luči je spomnil na to, kako pomembna je tovrstna pomoč v teh dneh, ko jo je Sloveniji tako zagodlo vreme. DZ bo o primernosti predloga zakona za nadaljnjo obravnavo glasoval še danes.
V Pošti Slovenije so pred dvema letoma zagotavljali, da izvajajo »ukrepe, s katerimi se pripravljamo na novo direktivo«. Pa tudi na nekatere nepriljubljene ukrepe, med katere spada ukinitev dostave ob sobotah (česar pa uporabniki večinoma niti opazili še niso). Avgusta letos je stopil v veljavo novi zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2), ki o tem pravi naslednje: »II. Univerzalna storitev, 2. Zagotavljanje univerzalne storitve, 5. člen, (3): Z univerzalno storitvijo se vsem uporabnikom poštnih storitev zagotavljata najmanj pet delovnih dni tedensko najmanj en sprejem in ena dostava dnevno...« Isti zakon tudi pravi: »VIII. Poštne
 vrednotnice , 46. člen (izdajanje poštnih vrednotnic), (1): Gospodarska družba Pošta Slovenije, d.o.o., ima izključno pravico izdajati poštne vrednotnice.«
Udeležba države v prestrukturiranju pa nikoli ni nadomestila tistega, kar je bilo vzeto. Pa ne gre le za proizvodne družbe, ampak tudi za oškodovanje malih delničarjev, ki so vložili listine in certifikate. O tistih, katerim listine niso dovolili niti uveljaviti, bolje, da ne govorimo. Piko na i je večinski lastnik družbe SIJ dodal letos, ko je spremenil model privatizacije in znižal nominalno vrednost delnic. Zategovanje pasov delavcev, ko se je gradila jeklarna, neizplačane plače na začetku devetdesetih let in vloženi certifikati kot znak zaupanja v družbo Acroni očitno odnaša uničujoči plaz interesov velekapitala. Pričakovati je, da bo skupščina Lamete 23. januarja dala nove ideje, kako preprečiti oškodovanje. Po skoraj poldrugem desetletju izdaje
 vrednotnic  bi že obresti pomenile znatno premoženje, v naših primerih pa se večinski lastnik izogiba celo priznanju nominalnih vrednosti. Da bi bila nesreča še večja je lokalni skupnosti še vedno onemogočena revitalizacija opuščenih obratov in parcel kot tudi solastništvo v najpomembnejši družbi na Zgornjem Gorenjskem.
Ljubljana, 25. julija (STA) - Dobrega pol leta po uvedbi vrednotnic za osebno dopolnilno delo je na seznamu aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, ki ga po zakonu o delu na črno od 1. januarja vodi Ajpes, prijavljenih okoli 3800 posameznikov, zaradi česar obstaja vedno večji dvom, da se bodo uresničile napovedi ministrstva za delo o 18.000 prijavljenih do konca leta. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa sicer pravijo, da je na podlagi podatkov o številu izdanih vrednotnic na upravnih enotah, pa tudi po številu prijavljenih oseb na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) opazen pozitiven trend, saj "je iz meseca v mesec več oseb, ki opravljajo delo preko instituta osebnega dopolnilnega dela". Do 29. junija je bilo na upravnih enotah izdanih 3913 vrednotnic, do 14. julija pa že 5523, so zapisali za STA. Prav tako naj bi dnevno naraščalo tudi število prijavljenih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela. Primerjava števila aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela pred sprejetjem novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter danes aktivnimi izvajalci, tako ministrstvo, kaže, da je bila številka presežena že v prehodnem obdobju, ki se je končalo 1. julija. Po podatkih finančne uprave (Furs), ki beleži podatke o prihodkih iz osebnega dopolnilnega dela skupaj s prihodki iz drugih pravnih razmerij, je bilo izvajalcev dopolnilnega dela pred novim zakonom okoli 3000, zdaj pa je na Ajpesu, kot že omenjeno, prijavljenih nekaj manj ko 3800 izvajalcev. Ob tem na ministrstvu za delo opozarjajo, da se bo z vzpostavitvijo e-uprave2, ki bo omogočala nakup vrednotnic preko spleta, postopek bistveno poenostavil. Po napovedih ministrstva za javno upravo naj bi sistem začel delovati jeseni - sprva je bil zagon napovedan za nekaj mesecev po vzpostavitvi
 vrednotnic . "Po naših ocenah je odziv s trga pozitiven, saj je osnovni cilj uvedbe sistema vrednotnic spodbujanje zakonitega opravljanja dela," so še zapisali na ministrstvu za delo. Z vrednotnicami se "posameznikom zagotovi osnovno socialno varnost, zagotovi se vpogled v seznam prijavljenih posameznikov in z nakupom vrednotnice zakonito opravljanje storitve oziroma opravljanje določenega dela," so prepričani. Nekoliko drugače pa menijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer pravijo, da so že pred uvedbo vrednotnic opozarjali, da ta ukrep ne bo bistveno pripomogel k zmanjšanju dela na črno. "Vrednotnic namreč šušmarji ne uporabljajo, prav tako kot ne bodo uporabljali davčnih blagajn. Glede na podatek, da je v sistem prijavljenih le okoli 3800 posameznikov, ukrep torej ni prinesel pričakovanih rezultatov," poudarjajo. Ob tem dodajajo, da bi bilo treba za zmanjševanje sive ekonomije in dela na črno poostriti nadzor nad šušmarji in zvišati kazni zanje. Vendarle pa v OZS verjamejo, da so vrednotnice v smislu načela "vsako delo šteje" dobrodošle z vidika priznavanja pokojninske dobe in finančne participacije v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Nadzor nad izvajalci osebnega dopolnilnega dela opravljajo inšpektorji in mobilne enote na podlagi prijav in hkrati ob drugih nalogah na terenu, pri katerih se lahko zaznajo kršitve zakona. Podatka o številu kršitev izključno pri opravljanju osebnega dopolnilnega dela v evidencah na Fursu sicer ne vodijo, v prvi polovici leta pa so v zvezi s kršitvami dela na črno izrekli skupaj 175 prekrškovnih ukrepov in spisali za več kot 160.000 evrov glob. Posameznika inšpektorji kaznujejo, če delo, ki bi lahko bilo osebno dopolnilno delo, ni priglašeno oziroma izvajalec ni vpisan v seznam oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, vrednotnica za osebno dopolnilno delo ni pridobljena pravočasno, se vrednotnica za osebno dopolnilno delo ne glasi na pravo ime ali če posameznik opravlja osebno dopolnilno delo kljub temu, da njegov ustvarjen prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku preseže tri povprečne mesečne neto plače v preteklem koledarskem letu. Posamezniki morajo dosežene prihodke prijaviti Fursu enkrat na pol leta, medtem ko so morali pred tem to početi vsake tri mesece. Ker velik delež del, ki spadajo v osebno dopolnilno delo, poteka v stanovanjih, je bilo slišati precej dvomov o uspešnosti nadzora, na Fursu pa odgovarjajo, da delo na črno odkrivajo tako, da uradne osebe v obsegu in glede na namen konkretnega primera uporabljajo vsa pooblastila, ki jim imajo po zakonu o finančni upravi. "Z vstopom v stanovanje je res najenostavneje na temelju ogleda utemeljiti opravljanje dela na črno, a ni edini in ne vedno nujen ukrep za dokazovanje dela na črno," poudarjajo. Inšpektorji v postopkih uporabljajo tudi druga dokazna sredstva. Med drugim lahko uradna oseba pridobiva izjave in zasliši priče, pridobi podatke iz uradnih evidenc in internih evidenc, zaseže listine ter vstopi na vsa zemljišča, v objekte, poslovne prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov in si jih ogleda in pregleda. Za poslovne prostore štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer opravlja dejavnost.
Koper, 14. septembra (STA) - Uvedba vrednotnic za opravljanje osebnega dopolnilnega dela (ODD) ni prvi primer, ko so uradniki napovedovali eno, zgodilo pa se je nekaj drugega. Zanimanja za ODD se nikakor ne približuje številkam, ki so si jih na ministrstvu za delo obetali pred uvedbo vrednotnic, piše Jana Krebelj v Primorskih novicah. Ob kakršni koli spremembi delovnopravne zakonodaje, da bi ta ščitila pravice določenih skupin delavcev, delodajalci takoj najdejo luknje, skozi katere se zatečejo k novim zlorabam in prikrivanju delovnih razmerij. Enako je zdaj pri
 vrednotnicah , ki naj bi bile izjema od dela na črno. Tisti, ki se jim že osebno dopolnilno delo brez vrednotnic ni izplačalo, so zdaj verjetno le izjemoma svojo dejavnost uredili na kak drug legalen način. Bolj verjetno je, da po novem svoje delo opravljajo kar na črno. Krivda ministrstva je, da nakupa vrednotnice še ni logistično uredilo, tako da ljudem za nakup ne bi bilo treba jemati dopusta in se osebno zglasiti na upravni enoti. Uporabniki tarnajo tudi zaradi prevelike davčne obremenitve in dodatne birokracije. Delovanje omenjenega ministrstva pa je le kamenček v mozaiku razlogov, zakaj se stvari v Sloveniji ne primejo, kot je bilo načrtovano. Kriv je širši sistem, v katerem se je ljudska mentaliteta oblikovala tako, kot se je. Država, ki v očeh ljudi le jemlje, težko pričakuje, da bodo njeni ukrepi deležni zaupanja. Zaradi tega bi morali biti ukrepi toliko bolj premišljeni. Ker niso, so posledice takšne, kot so, sklene komentatorka.
Koper, 14. septembra (STA) - Uvedba vrednotnic za opravljanje osebnega dopolnilnega dela (ODD) ni prvi primer, ko so uradniki napovedovali eno, zgodilo pa se je nekaj drugega. Zanimanja za ODD se nikakor ne približuje številkam, ki so si jih na ministrstvu za delo obetali pred uvedbo vrednotnic, piše Jana Krebelj v Primorskih novicah. Ob kakršni koli spremembi delovnopravne zakonodaje, da bi ta ščitila pravice določenih skupin delavcev, delodajalci takoj najdejo luknje, skozi katere se zatečejo k novim zlorabam in prikrivanju delovnih razmerij. Enako je zdaj pri vrednotnicah, ki naj bi bile izjema od dela na črno. Tisti, ki se jim že osebno dopolnilno delo brez
 vrednotnic  ni izplačalo, so zdaj verjetno le izjemoma svojo dejavnost uredili na kak drug legalen način. Bolj verjetno je, da po novem svoje delo opravljajo kar na črno. Krivda ministrstva je, da nakupa vrednotnice še ni logistično uredilo, tako da ljudem za nakup ne bi bilo treba jemati dopusta in se osebno zglasiti na upravni enoti. Uporabniki tarnajo tudi zaradi prevelike davčne obremenitve in dodatne birokracije. Delovanje omenjenega ministrstva pa je le kamenček v mozaiku razlogov, zakaj se stvari v Sloveniji ne primejo, kot je bilo načrtovano. Kriv je širši sistem, v katerem se je ljudska mentaliteta oblikovala tako, kot se je. Država, ki v očeh ljudi le jemlje, težko pričakuje, da bodo njeni ukrepi deležni zaupanja. Zaradi tega bi morali biti ukrepi toliko bolj premišljeni. Ker niso, so posledice takšne, kot so, sklene komentatorka.
Ljubljana, 20. julija (STA) - Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil je pripravili posebno ponudbo za člane Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. V naročniški paket, za katerega bodo uporabniki mesečno odšteli 14,99 evra, je vključena večja količina prenosa podatkov in brezplačna dodatna kartica SIM za prenos podatkov, so sporočili iz družbe. Kot so zapisali v družbi, gluhi in naglušni mobilne naprave uporabljajo predvsem za prenos podatkov, video klice in pošiljanje sporočil, manj za glasovne klice. V naročniški paket je zato vključena neomejena količina sporočil SMS in MMS, 16 gigabajtov prenosa podatkov, dodatna kartica SIM za prenos podatkov za tablične računalnike in neomejene minute za klice v vsa slovenska omrežja, je povedal vodja produktnega marketinga v Simobilu Miran Razoršek. V primeru, da uporabniki presežejo 16 gigabajtov prenosa podatkov, pa lahko zakupijo dodatne količine po ceni treh evrov za gigabajt prenosa podatkov, je dodal Razoršek. Gluhim in naglušnim je na voljo tudi nakup mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov na obroke brez obresti. Hkrati pa lahko unovčijo tudi svojo
 vrednotnico  za nakup tehničnega pripomočka, ki jo izda ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v znesku do 320 evrov, so še zapisali v Simobilu.
Ljubljana, 30. marca (STA) - Na nadaljevanju marčevske seje DZ bosta najbolj odmevali interpelaciji zoper ministra Viranta in Pikala. Živahna razprava se obeta tudi pri zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter pri zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. V torek pa se bo DZ sestal tudi na izredni seji in določil datum referenduma o arhivski noveli. Na referendum o arhivski noveli najverjetneje 4. maja; začetek opravil v tem primeru 3. aprila Predlog odloka o razpisu referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga je v četrtek sprejel odbor za kulturo, kot datum glasovanja določa nedeljo, 4. maja. Pričakovati je, da bo koalicijska večina enako kot na odboru tudi v torek na izredni seji DZ podprla predlagani datum. Kot dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, pa odlok določa 3. april. Za določitev dneva glasovanja bo zadostovala navadna večina, to je večina navzočih poslancev. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi namreč dvotretjinsko večino terja le v primeru, če od dneva razpisa do dneva glasovanja preteče več kot 45 dni. Prvopodpisana pod referendumsko zahtevo, poslanka SDS Eva Irgl, je sicer kot dan glasovanja predlagala 25. maj, ko bodo evropske volitve. Predlog je utemeljila z nižjimi stroški izvedbe referenduma. Koalicijski del odbora za kulturo ni soglašal s predlogom Irglove. Prisluhnil je namreč pozivu ministra Uroša Grilca, naj poslanci referenduma ne povezujejo z evropskimi volitvami in s tem razvrednotijo pomembno temo o arhivih. Iz koalicije je bilo slišati tudi očitke, da bi morala SDS razmišljati o stroških izvedbe referenduma takrat, ko je začela zbirati podpise. Če bi referendum potekal skupaj z volitvami, bi po podatkih Državne volilne komisije strošek znašal 1,3 milijona evrov, samostojna izvedba pa bo stala 3,5 milijona evrov. Opozicijska SDS je zahtevo za razpis referenduma, podprto z več kot 46.000 podpisi volivcev, vložila v DZ v torek. Kot poudarja Irglova, veliko število podpisov potrjuje dobro zavedanje ljudi, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti. Grilc odgovarja, da novela, ki jo je DZ sprejel 28. januarja, v ničemer ne zapira arhivov, temveč se le pregledno in s širokim soglasjem stroke odziva na neustrezne rešitve aktualnega arhivskega zakona. Koalicija referendum označuje za nepotrebno politizacijo. V predlogu odloka je sicer določeno tudi referendumsko vprašanje, na katerega bodo odgovorili volivci. Glasi se: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 28. januarja 2014?" Opozicija kritična do predlaganega sistema vrednotnice; pomisleki tudi v koalicijski DL DZ se bo v četrtek lotil druge obravnave zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki sodi med vladne ukrepe zoper sivo ekonomijo. Med novostmi, ki jih prinaša zakon, sta tudi uvedba sistema vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo ter prenos nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno na carinsko službo. Prav sistem vrednotnice je na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je bila 13. marca, naletel na posebej burno razpravo. Po zakonskemu predlogu se bo tako delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo (npr. občasna pomoč v gospodinjstvu), opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Za plačevanje socialnih prispevkov je predviden vavčerski sistem oz. sistem
 vrednotnice . Naročnik bo izvajalcu storitev z nakupom vrednotnice sedem evrov plačal za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje. Proti sistemu vrednotnice so se na odboru izrekli opozicijski poslanci, pomisleke pa so izrazili tudi v koalicijski DL. Tudi glavna pripomba parlamentarne zakonodajno-pravne službe se nanaša na sistem vrednotnice. Pavšalno določena višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, tako parlamentarna služba, predstavlja odstop od ureditve v zakonih, ki urejajo ta zavarovanja. Da pavšalno plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje za osebno dopolnilno delo ni primerna rešitev, se je na odboru strinjal tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pojasnjujejo, da je cilj sistema vrednotnice olajšati možnosti zakonitega opravljanja osebnega dopolnilnega dela. Po besedah državnega sekretarja Dejana Levaniča je zdaj prijavljenih okoli 8000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, v prihodnje pa naj bi jih bilo od 10.000 do 15.000. Zakonski predlog sicer tudi zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, in to v povprečju za 25 odstotkov. Najbolj zvišuje globo za t. i. šušmarje. Vladni predlog v skladu z evropsko direktivo podaljšuje plačani očetovski dopust s 15 na 30 dni DZ bo imel v četrtek na dnevnem redu tudi tretjo obravnavo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je do zdaj naletel na dobre odzive tudi v delu opozicije. Z zakonskim predlogom vlada podaljšuje plačani očetovski dopust s 15 na 30 dni, kar pomeni, da se celotno trajanje dopusta ob rojstvu otroka podaljšuje z 12 mesecev na 12,5 meseca. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, rešitev sledi evropski direktivi o neprenosljivih 30 dneh tako za mamo kot za očeta. V prehodnih določbah je opredeljeno, da se bo sprememba uveljavila po tem, ko bo gospodarska rast v državi 2,5-odstotna, do 30 dni plačanega očetovskega dopusta pa bi prišli postopoma v treh zaporednih letih. Zakonski predlog deli dopuste ob rojstvu otroka na materinski, očetovski in starševski dopust. Materinski in starševski dopust ostajata individualna in načeloma neprenosljiva pravica staršev. Materinski dopust, ki je bil do zdaj imenovan porodniški dopust, ostaja 105 dni, 15 dni pa mora mati obvezno izkoristiti. Vsak od staršev ima pravico do 130 dni starševskega dopusta, ki je bil do zdaj imenovan dopust za nego in varstvo. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče pa lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta. Zakonski predlog v skladu z evropsko direktivo tudi bolje ureja pravice socialnih staršev. Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima tako pravico do starševskega dopusta v takšnem obsegu, kot jo imata mati oz. oče. Dopust pa je skrajšan za toliko dni, kolikor sta jih mati oz. oče že izkoristila. Časovnica dogajanja v parlamentu PONEDELJEK, 31. 3. 9.00 Nadaljevanje redne seje DZ, na dnevnem redu bo interpelacija zoper ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=4977318D29E0B8ECC1257CA60056A0E7 TOREK, 1. 4. 10.00 Seja mandatno-volilne komisije DZ, na kateri bodo obravnavali predlog sklepa o imenovanju člana izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=dt&uid=D833A5603E1DD28EC1257CA900460B01 12.00 Izredna seja DZ, na kateri bodo obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=B5C2296349B2B45CC1257CA90034010A SREDA, 2. 4. 9.00 Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije ter novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=4977318D29E0B8ECC1257CA60056A0E7 ČETRTEK, 3. 4. 9.00 Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri bodo obravnavali predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter noveli zakona o kmetijstvu in o tujcih http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=4977318D29E0B8ECC1257CA60056A0E7 PETEK, 4. 4. 9.00 Zaprta seja komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri bodo obravnavali poročilo policije o delu in o porabi finančnih sredstev na področju prikritih preiskovalnih ukrepov za leto 2013 ter program dela policije za leto 2014, poročilo o delu in finančnem stanju Sove za leto 2013 in program dela Sove za leto 2014 ter poročilo o delo obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo za leto 2013 in program dela varnostne službe za leto 2014 http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=dt&uid=5F3A89503C69968FC1257C860036B63E 10.00 Nadaljevanje redne seje DZ, na dnevnem redu bo interpelacija zoper notranjega ministra Gregorja Viranta http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=4977318D29E0B8ECC1257CA60056A0E7 13.00 (predvidoma) Nadaljevanje 17. zaprte seje komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri bodo obravnavali varnost elektronskih komunikacijskih omrežij, opreme in storitev z vidika regulatorja http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=dt&uid=08F9378ED0701B66C1257C86002B4A1E
Ljubljana, 30. marca (STA) - Na nadaljevanju marčevske seje DZ bosta najbolj odmevali interpelaciji zoper ministra Viranta in Pikala. Živahna razprava se obeta tudi pri zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter pri zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. V torek pa se bo DZ sestal tudi na izredni seji in določil datum referenduma o arhivski noveli. Na referendum o arhivski noveli najverjetneje 4. maja; začetek opravil v tem primeru 3. aprila Predlog odloka o razpisu referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki ga je v četrtek sprejel odbor za kulturo, kot datum glasovanja določa nedeljo, 4. maja. Pričakovati je, da bo koalicijska večina enako kot na odboru tudi v torek na izredni seji DZ podprla predlagani datum. Kot dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, pa odlok določa 3. april. Za določitev dneva glasovanja bo zadostovala navadna večina, to je večina navzočih poslancev. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi namreč dvotretjinsko večino terja le v primeru, če od dneva razpisa do dneva glasovanja preteče več kot 45 dni. Prvopodpisana pod referendumsko zahtevo, poslanka SDS Eva Irgl, je sicer kot dan glasovanja predlagala 25. maj, ko bodo evropske volitve. Predlog je utemeljila z nižjimi stroški izvedbe referenduma. Koalicijski del odbora za kulturo ni soglašal s predlogom Irglove. Prisluhnil je namreč pozivu ministra Uroša Grilca, naj poslanci referenduma ne povezujejo z evropskimi volitvami in s tem razvrednotijo pomembno temo o arhivih. Iz koalicije je bilo slišati tudi očitke, da bi morala SDS razmišljati o stroških izvedbe referenduma takrat, ko je začela zbirati podpise. Če bi referendum potekal skupaj z volitvami, bi po podatkih Državne volilne komisije strošek znašal 1,3 milijona evrov, samostojna izvedba pa bo stala 3,5 milijona evrov. Opozicijska SDS je zahtevo za razpis referenduma, podprto z več kot 46.000 podpisi volivcev, vložila v DZ v torek. Kot poudarja Irglova, veliko število podpisov potrjuje dobro zavedanje ljudi, kako pomembno je, da arhivi ostanejo odprti. Grilc odgovarja, da novela, ki jo je DZ sprejel 28. januarja, v ničemer ne zapira arhivov, temveč se le pregledno in s širokim soglasjem stroke odziva na neustrezne rešitve aktualnega arhivskega zakona. Koalicija referendum označuje za nepotrebno politizacijo. V predlogu odloka je sicer določeno tudi referendumsko vprašanje, na katerega bodo odgovorili volivci. Glasi se: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 28. januarja 2014?" Opozicija kritična do predlaganega sistema vrednotnice; pomisleki tudi v koalicijski DL DZ se bo v četrtek lotil druge obravnave zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki sodi med vladne ukrepe zoper sivo ekonomijo. Med novostmi, ki jih prinaša zakon, sta tudi uvedba sistema vrednotnice za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo ter prenos nadzora nad delom in zaposlovanjem na črno na carinsko službo. Prav sistem vrednotnice je na seji odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je bila 13. marca, naletel na posebej burno razpravo. Po zakonskemu predlogu se bo tako delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo (npr. občasna pomoč v gospodinjstvu), opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje. Za plačevanje socialnih prispevkov je predviden vavčerski sistem oz. sistem vrednotnice. Naročnik bo izvajalcu storitev z nakupom vrednotnice sedem evrov plačal za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje. Proti sistemu
 vrednotnice  so se na odboru izrekli opozicijski poslanci, pomisleke pa so izrazili tudi v koalicijski DL. Tudi glavna pripomba parlamentarne zakonodajno-pravne službe se nanaša na sistem vrednotnice. Pavšalno določena višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, tako parlamentarna služba, predstavlja odstop od ureditve v zakonih, ki urejajo ta zavarovanja. Da pavšalno plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje za osebno dopolnilno delo ni primerna rešitev, se je na odboru strinjal tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa pojasnjujejo, da je cilj sistema vrednotnice olajšati možnosti zakonitega opravljanja osebnega dopolnilnega dela. Po besedah državnega sekretarja Dejana Levaniča je zdaj prijavljenih okoli 8000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, v prihodnje pa naj bi jih bilo od 10.000 do 15.000. Zakonski predlog sicer tudi zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, in to v povprečju za 25 odstotkov. Najbolj zvišuje globo za t. i. šušmarje. Vladni predlog v skladu z evropsko direktivo podaljšuje plačani očetovski dopust s 15 na 30 dni DZ bo imel v četrtek na dnevnem redu tudi tretjo obravnavo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je do zdaj naletel na dobre odzive tudi v delu opozicije. Z zakonskim predlogom vlada podaljšuje plačani očetovski dopust s 15 na 30 dni, kar pomeni, da se celotno trajanje dopusta ob rojstvu otroka podaljšuje z 12 mesecev na 12,5 meseca. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, rešitev sledi evropski direktivi o neprenosljivih 30 dneh tako za mamo kot za očeta. V prehodnih določbah je opredeljeno, da se bo sprememba uveljavila po tem, ko bo gospodarska rast v državi 2,5-odstotna, do 30 dni plačanega očetovskega dopusta pa bi prišli postopoma v treh zaporednih letih. Zakonski predlog deli dopuste ob rojstvu otroka na materinski, očetovski in starševski dopust. Materinski in starševski dopust ostajata individualna in načeloma neprenosljiva pravica staršev. Materinski dopust, ki je bil do zdaj imenovan porodniški dopust, ostaja 105 dni, 15 dni pa mora mati obvezno izkoristiti. Vsak od staršev ima pravico do 130 dni starševskega dopusta, ki je bil do zdaj imenovan dopust za nego in varstvo. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih. Oče pa lahko prenese na mater vseh 130 dni starševskega dopusta. Zakonski predlog v skladu z evropsko direktivo tudi bolje ureja pravice socialnih staršev. Druga oseba, ki dejansko neguje in varuje otroka, ima tako pravico do starševskega dopusta v takšnem obsegu, kot jo imata mati oz. oče. Dopust pa je skrajšan za toliko dni, kolikor sta jih mati oz. oče že izkoristila. Časovnica dogajanja v parlamentu PONEDELJEK, 31. 3. 9.00 Nadaljevanje redne seje DZ, na dnevnem redu bo interpelacija zoper ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=4977318D29E0B8ECC1257CA60056A0E7 TOREK, 1. 4. 10.00 Seja mandatno-volilne komisije DZ, na kateri bodo obravnavali predlog sklepa o imenovanju člana izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje namestnikov predsednika Komisije za preprečevanje korupcije http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=dt&uid=D833A5603E1DD28EC1257CA900460B01 12.00 Izredna seja DZ, na kateri bodo obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=B5C2296349B2B45CC1257CA90034010A SREDA, 2. 4. 9.00 Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije ter novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=4977318D29E0B8ECC1257CA60056A0E7 ČETRTEK, 3. 4. 9.00 Nadaljevanje redne seje DZ, na kateri bodo obravnavali predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter noveli zakona o kmetijstvu in o tujcih http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=4977318D29E0B8ECC1257CA60056A0E7 PETEK, 4. 4. 9.00 Zaprta seja komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri bodo obravnavali poročilo policije o delu in o porabi finančnih sredstev na področju prikritih preiskovalnih ukrepov za leto 2013 ter program dela policije za leto 2014, poročilo o delu in finančnem stanju Sove za leto 2013 in program dela Sove za leto 2014 ter poročilo o delo obveščevalno varnostne službe ministrstva za obrambo za leto 2013 in program dela varnostne službe za leto 2014 http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=dt&uid=5F3A89503C69968FC1257C860036B63E 10.00 Nadaljevanje redne seje DZ, na dnevnem redu bo interpelacija zoper notranjega ministra Gregorja Viranta http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=sej&uid=4977318D29E0B8ECC1257CA60056A0E7 13.00 (predvidoma) Nadaljevanje 17. zaprte seje komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri bodo obravnavali varnost elektronskih komunikacijskih omrežij, opreme in storitev z vidika regulatorja http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=dt&uid=08F9378ED0701B66C1257C86002B4A1E
Med poslanci je bilo najbolj vroče zaradi predvidenega sistema
 vrednotnice  za plačevanje prispevkov za osebno dopolnilno delo, ki mu nasprotujejo v opoziciji in DL.
Zakonodajno-pravna služba DZ je izpostavila več pomislekov, osrednji pa je vezan na predviden sistem
 vrednotnic . Pavšalno določena višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje namreč predstavlja odstop od ureditve v zakonih, ki urejajo ta zavarovanja.
Marko Pavlišič (DL) je ponovil pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ in ZZZS glede predlaganih
 vrednotnic . Ob tem je bil kritičen tudi, ker bi z njimi administrativno breme (nakup vrednotnic) padlo na naročnika storitev, in ne izvajalca. Skladno s tem je pozval k ponovnemu premisleku o tej rešitvi.
Jana Jenko (DeSUS) pa se je vprašala, ali nasprotniki predloga zakona sploh podpirajo boj zoper delo na črno ali jim odgovarja stanje, kot je, ko lahko "vsak malo muti po svoje." Kot je dodala, bo mogoče zakon v delu, ki ureja
 vrednotnice , če bo treba, v prihodnosti izboljšati.
Marko Pavlišič (DL) je ponovil pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ in ZZZS glede predlaganih vrednotnic. Ob tem je bil kritičen tudi, ker bi z njimi administrativno breme (nakup
 vrednotnic ) padlo na naročnika storitev, in ne izvajalca. Skladno s tem je pozval k ponovnemu premisleku o tej rešitvi.
Ugotavlja, da je namesto izboljšanja razmer država povzročila še dodatno zmedo z uvedbo vrednotnic za nabiranje gob v okviru osebnega dopolnilnega dela. "Kar pomeni, da lahko vsakdo, ki si pridobi
 vrednotnico , nabira gobe za prodajo tudi v gozdu drugih lastnikov, čeprav pojma komercialno nabiranje gob v Sloveniji sploh ne poznamo."
Ljubljana, 22. aprila (STA) - Poslanska skupina SDS je pripravila predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s katerim predlaga ukinitev vrednotnic. Kot pravi poslanec Marijan Pojbič, sistem vrednotnic namreč predstavlja bistveno večji strošek, kot je iz tega naslova prihodkov. Zdaj veljavni zakon je za izvajanje osebnega dopolnilnega dela vpeljal vrednotnice, ki se kupijo pred samim izvajanjem dela za devet evrov mesečno. Iz tega zneska se krijeta minimalno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje izvajalca osebnega dopolnilnega dela. "Sistem se je začel uporabljati s 1. januarjem 2015. Lani je bilo v sistem osebnega dopolnilnega dela prijavljenih 5444 oseb, izdanih je bilo 17.610
 vrednotnic , kar je v pokojninsko in zdravstveno blagajno prineslo skupaj 158.490 evrov prihodkov," je danes na novinarski konferenci podatke povzel Pojbič, so sporočili iz SDS. "Če odmislimo fiksne stroške, ki so bili potrebni za vzpostavitev sistema vrednotnic, je bil strošek delovanja sistema vrednotnic okoli 349.000 evrov na letni ravni, prihodek pa 158.490 evrov," je dejal poslanec in dodal, da že hiter pregled pokaže, da sistem vrednotnic predstavlja bistveno večji strošek, kot pa je iz tega naslova prihodkov. Vrednotnice po sistemu, kot je bil sprejet z zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, po Pojbičevih besedah ne predstavljajo nikakršne dodane vrednosti, temveč zgolj obremenitev javnih sredstev, poleg tega pomenijo dodatno birokratizacijo osebnega dopolnilnega dela. V SDS želijo po Pojbičevih besedah z vložitvijo novele zakona zagotoviti manjšo birokracijo pri opravljanju osebnega dopolnilnega dela, odpraviti rešitve, ki za javna sredstva predstavljajo nesorazmerno velik strošek glede na učinek, omogočiti izvajalcem osebnega dopolnilnega dela, da se prostovoljno pokojninsko zavarujejo za čas, ki si ga sami izberejo, stimulirati inšpekcijske organe, da bodo preverjali dejansko delo in plačilo za osebno dopolnilno delo ter ohraniti načelo vsako delo šteje. "S predlogom zakona se torej iz veljavnega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno črtajo členi, ki predstavljajo zakonsko podlago za sistem vrednotnic," je pojasnil poslanec največje opozicijske stranke in dodal, da se vzpostavi ureditev, ki je veljala pred tem. Edina izjema je, da se omejitev dohodka iz osebnega dopolnilnega dela ohrani na sedanji ureditvi, kar pomeni, da polletni prihodki iz naslova tega dela ne presegajo treh povprečnih neto mesečnih plač v Sloveniji iz preteklega leta.
Tri mesece po tem, odkar so v okviru boja, ki ga je delu na črno napovedalo pristojno ministrstvo, za dopolnilno osebno delo obvezni nakupi
 vrednotnic , smo zbrali nekaj odzivov uporabnikov. Pretiranega navdušenja ne kažejo.