Prikazujem 21-40 od 647 konkordanc.
Kljub temu pa mnenje o sistemu
 vrednotnic  ima. "Ni ravno najpreprosteje razložiti človeku, da če želi tvoje usluge, mora iti tja in tja (na upravno enoto, op. a.) in neko zadevo najprej kupiti in nato še tebi posebej plačati - to ni najbolj elegantna rešitev," je bila kritična, a je izrazila upanje, da bo pozneje, ko bo vrednotnico mogoče kupiti po spletu, lažje.
Te se lahko izrečejo, če delo, ki bi bilo lahko osebno dopolnilno delo, ni priglašeno oziroma izvajalec ni vpisan v seznam pri Ajpesu, če vrednotnica za osebno dopolnilno delo ni bila pridobljena pravočasno, če se
 vrednotnica  za osebno dopolnilno delo ne glasi na pravo ime, če posameznik opravlja osebno dopolnilno delo, čeprav njegov prihodek od te dejavnosti v polletju koledarskega leta v seštevku preseže tri povprečne mesečne neto plače v preteklem koledarskem letu.
Od Pošte Slovenije je prišlo pismo, v katerem so me opozorili, da je zapisano besedilo premalo natančno. Poštna znamka je po Pravilniku o izdajanju poštnih
 vrednotnic , ki ga je izdal minister za promet in zveze 5. julija 1999, poštna vrednotnica, s katero uporabnik dokazuje plačilo poštnine.
Od Pošte Slovenije je prišlo pismo, v katerem so me opozorili, da je zapisano besedilo premalo natančno. Poštna znamka je po Pravilniku o izdajanju poštnih vrednotnic, ki ga je izdal minister za promet in zveze 5. julija 1999, poštna
 vrednotnica , s katero uporabnik dokazuje plačilo poštnine.
Od upravnih taks se je leta 1995 v državno blagajno nateklo 2,79 milijarde, v občinske pa nekaj več kot 600 milijonov, lani naj bi bilo tega denarja v državni blagajni 4,3 milijarde. Po predlogu novega zakona o upravnih taksah - državni zbor je včeraj, brez poslancev SDS, ki so se odločili za novo občasno obstrukcijo, opravil prvo branje - bi te takse v povprečju zvišali za 40 odstotkov, kar bo priliv v državni proračun še zvišalo. Najnižja pristojbina bi tako znašala 1000, najvišja, na primer za izdajo dovoljenja za uporabo besede Slovenija v imenu firme, pa 200 000 tolarjev. Uradni razlog za sprejetje novega zakona je sicer v tem, da je treba vse upravne pristojbine urediti v enem zakonu in z njim nadomestiti predpise, ki so še iz nekdanje SFRJ. Z zakonom naj bi uredili tudi razdelitev tega denarja. Pristojbine, plačane v gotovini, naj bi ostale tistemu, ki je upravno storitev opravil, se pravi občini ali državi, tiste, ki so plačane z
 vrednotnicami  (kolki), pa naj bi delili v razmerju 70 odstotkov državi, preostalo občinam. Če bo res tako, bomo še videli, saj je državni zbor vladi naročil, naj do druge obravnave zakona predvidi elastičnejši način delitve denarja od pristojbin, upoštevaje obseg opravljenega dela v občinah in v upravnih enotah. S priporočilom, da naj bi veljal tudi za vse sklade v lasti države ne glede na status, je državni zbor včeraj v prvem branju potrdil tudi zakon o računovodstvu. Z njim naj bi na novo uredili računovodstvo v javnih zavodih, skladih in agencijah, ki niso ustanovljeni po zakonu o gospodarskih družbah, javnih gospodarskih službah, zbornicah, študentski organizaciji ter v vseh drugih zavodih in ustanovah, političnih organizacijah in sindikatih (pravne osebe zasebnega prava).
Policisti ovadeni osebi sumijo zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter ponarejanja in uporabe ponarejenih
 vrednotnic  ali vrednostnih papirjev. Za obe kaznivi dejanji je predvidena najvišja zaporna kazen do osmih let, so sporočili kranjski policisti.
Ob razstavi je izšel tudi katalog velikega formata, vsebinsko oblikovan po vzoru poštnih biltenov, z opisi živali, povzetimi iz prevoda knjige, pa tudi mala pola devetih različnih nepoštnih spominskih ladijskih znamk pepelk (velikost 202 krat 115 mm, posamezna znamka 50,5 krat 28,5 milimetrov), s po tremi vinjetami na levih in desnih robnih poljih. Pošta Slovenije se je ob tej izdaji začutila ogroženo, da nekdo nepooblaščeno posega na njihovo področje, zaradi česar je avtorico prijavila državnemu tožilstvu z utemeljitvijo, da naj bi menda ponarejala poštne
 vrednotnice ! No, na kranjskem tožilstvu so po preverjanju ugotovili, da ni tako in da gre za umetniško delo, in sicer niti ne prvo tako v samostojni Sloveniji, saj denimo poznamo Tartinijeve znamke-nalepke iz leta 1992, leta 1993 so izšle s podobnim namenom znamke ob letu turizma, leto kasneje tudi znamke države NSK, katere pošta je mesec dni celo delovala v poslopju glavne ljubljanske pošte... Pa tudi nekaj izdaj znamk Zmaga Pl. Jelinčiča javnost dobro pozna, resda pa je slednji doživel podobne sodne ovadbe... Seveda je javna tožilka prijavo ovrgla kot neutemeljeno.
Varuškam vedno predlaga plačilo prek
 vrednotnice  (kadar varstva ustrezajo pogojem), "sicer pa gre za individualni dogovor glede na želje obeh strani (npr. študentska napotnica ali s. p.)".
Ljubljana, 06. aprila (STA) - DZ je ta teden opravil drugo branje predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki med drugim na novo ureja osebno dopolnilno delo, kot je pomoč v gospodinjstvu. Da bi spodbudil zakonito opravljanje tega dela, predlog uvaja sistem vrednotnic, ki izvajalcem prinašajo pravice z naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Omejitve Pod osebno dopolnilno delo bodo še naprej spadala le določena dela, navedena na posebnem seznamu. Posameznik bo moral delo opraviti sam, opravljala pa ga bo lahko le fizična oseba za fizično osebo (in ne denimo za podjetje ali drugo pravno osebo). Višina prihodka z naslova tega dela bo omejena. Seznam del Seznam osebnega dopolnilnega dela naj bi se dopolnilo v šestih mesecih po sprejemu zakona, med drugim z inštrukcijami, trenutno pa med ta dela sodijo občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji. Prav tako za občasno dopolnilno delo veljajo občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu. Med osebnimi dopolnilni deli je tudi izdelovanje in prodaja različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in sicer spominkov, dekorativnih predmetov, tradicionalnih orodij, posode, glasbil, sveč ter raznih drugih galanterijskih predmetov in izdelkov, predmetov za osebno uporabo ipd. Za osebno dopolnilno delo se štejejo tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita in žganje apna in oglja na tradicionalen način ter občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način. Izvajalci Osebno dopolnilno delo lahko opravlja vsaka fizična oseba - od zaposlenih do študentov in upokojencev. Prijava Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se prenaša z upravne enote na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), izvesti pa jo bo mogoče tudi prek spletnega portala. Tisti, ki tega ne bodo mogli ali želeli storiti sami, bodo to lahko opravili na upravnih enotah. Ajpes bo vodil in vzpostavil seznam oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Seznam bo javno objavljen in bo v pomoč iskalcem izvajalcev teh del. Sistem vrednotnice oz. prijava v zavarovanje Pogoj za zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela bo v naprej pridobljena
 vrednotnica , ki jo bo moral v primeru del, ki se bodo opravljala za znane naročnike storitve, kupiti naročnik, v primeru del za večinoma neznane naročnike, denimo kupce izdelkov in zelišč, pa izvajalec sam. Vrednotnica bo veljala za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela za koledarski mesec. Naročnik bo moral denimo za posameznika, ki mu večkrat na mesec čisti hišo, kupiti eno vrednotnico. Za posameznika, ki čisti hiše pri različnih naročnikih, pa bo moral vrednotnico kupiti vsak naročnik posebej. Za vrednotnico, ki jo bo mogoče kupiti prek spletnega portala e-uprava ali fizično na upravni enoti, bo treba odšteti devet evrov. Sedem evrov bo šlo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca. Ena vrednotnica bo izvajalcu prinesla približno en dan pokojninske dobe. Podatki, povezani z vrednotnico, bodo šli samodejno na ministrstvo za notranje zadeve, plačilo samodejno na Davčno upravo RS (Durs), z Dursa pa na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prihodki izvajalcev Prihodki od osebnega dopolnilnega dela bodo ostali omejeni. Z njim bo mogoče po novem v posameznem polletju koledarskega leta zaslužiti tri povprečne plače, torej največ 2974,32 evra. Po zdaj veljavni ureditvi pa se z osebnim dopolnilnim delom na letno ne sme pridobiti več kot minimalno letno plačo, torej več kot 9156,72 evra. Izvajalec bo moral dosežene prihodke prijaviti Dursu enkrat na pol leta, medtem ko mora sedaj to početi vsake tri mesece. Nadzor Izvajalce osebnega dopolnilnega dela bo nadzorovala Carinska uprava RS, ki bo s svojimi mobilnimi enotami aktivno na terenu. Več možnosti nadzora bo imel tudi Durs. Glede na to, da mu bodo izvajalci osebnega dopolnilnega dela prihodke dolžni prijaviti in da bo na voljo tudi evidenca kupljenih vrednotnic, bo imel pregled nad tem, ali se prijavljeni prihodki skladajo s številom vrednotnic. Če bo nekdo denimo prijavil 50 evrov prihodkov, zanj pa bo vplačanih 20 vrednotnic, bo mogoče za to neskladje takoj zahtevati pojasnila. Za nadzorne organe se z namenom preprečevanja socialnih in davčnih zlorab glede na predlog zakona vzpostavlja dostop do določenih baz podatkov, in sicer kot podlaga za povezovanje evidenc. Zgled Sistem vrednotnic sledi ureditvam, ki jih poznajo Belgija, Francija in Hrvaška. Finančne posledice Vzpostavitev novega sistema bo od države terjala denarni vložek. Uprava RS za javne prihodke naj bi za to namenila 20.000 evrov, Durs do 150.000 evrov, ministrstvo za notranje zadeve 10.000 evrov, Ajpes pa 22.000 evrov. A na drugi strani naj bi imela nova ureditev pozitivne posledice na pokojninsko in zdravstven blagajno. Ob predpostavki, da bi bilo aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela 3000, bi se z vrednotnicami v prvo steklo 252.000 evrov letno, v drugo pa 72.000 evrov. Trenutno je sicer priglašenih nekaj manj kot 9000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, nova ureditev pa naj bi lahko to število zvišala na od 10.000 do 15.000. Cilj Cilj nove ureditve je spodbujanje k zakonitim oblikam opravljanja dela oz. preprečevanje dela na črno, s tem pa prispevati k obvladovanju in preprečevanju sive ekonomije.
Ljubljana, 06. aprila (STA) - DZ je ta teden opravil drugo branje predloga zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki med drugim na novo ureja osebno dopolnilno delo, kot je pomoč v gospodinjstvu. Da bi spodbudil zakonito opravljanje tega dela, predlog uvaja sistem vrednotnic, ki izvajalcem prinašajo pravice z naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Omejitve Pod osebno dopolnilno delo bodo še naprej spadala le določena dela, navedena na posebnem seznamu. Posameznik bo moral delo opraviti sam, opravljala pa ga bo lahko le fizična oseba za fizično osebo (in ne denimo za podjetje ali drugo pravno osebo). Višina prihodka z naslova tega dela bo omejena. Seznam del Seznam osebnega dopolnilnega dela naj bi se dopolnilo v šestih mesecih po sprejemu zakona, med drugim z inštrukcijami, trenutno pa med ta dela sodijo občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in pripadajočih zunanjih površin ter delo na kmetiji. Prav tako za občasno dopolnilno delo veljajo občasno varstvo otrok in pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu. Med osebnimi dopolnilni deli je tudi izdelovanje in prodaja različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in sicer spominkov, dekorativnih predmetov, tradicionalnih orodij, posode, glasbil, sveč ter raznih drugih galanterijskih predmetov in izdelkov, predmetov za osebno uporabo ipd. Za osebno dopolnilno delo se štejejo tudi nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita in žganje apna in oglja na tradicionalen način ter občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način. Izvajalci Osebno dopolnilno delo lahko opravlja vsaka fizična oseba - od zaposlenih do študentov in upokojencev. Prijava Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se prenaša z upravne enote na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), izvesti pa jo bo mogoče tudi prek spletnega portala. Tisti, ki tega ne bodo mogli ali želeli storiti sami, bodo to lahko opravili na upravnih enotah. Ajpes bo vodil in vzpostavil seznam oseb, ki opravljajo osebno dopolnilno delo. Seznam bo javno objavljen in bo v pomoč iskalcem izvajalcev teh del. Sistem vrednotnice oz. prijava v zavarovanje Pogoj za zakonito opravljanje osebnega dopolnilnega dela bo v naprej pridobljena vrednotnica, ki jo bo moral v primeru del, ki se bodo opravljala za znane naročnike storitve, kupiti naročnik, v primeru del za večinoma neznane naročnike, denimo kupce izdelkov in zelišč, pa izvajalec sam. Vrednotnica bo veljala za posameznega izvajalca osebnega dopolnilnega dela za koledarski mesec. Naročnik bo moral denimo za posameznika, ki mu večkrat na mesec čisti hišo, kupiti eno vrednotnico. Za posameznika, ki čisti hiše pri različnih naročnikih, pa bo moral vrednotnico kupiti vsak naročnik posebej. Za vrednotnico, ki jo bo mogoče kupiti prek spletnega portala e-uprava ali fizično na upravni enoti, bo treba odšteti devet evrov. Sedem evrov bo šlo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca. Ena vrednotnica bo izvajalcu prinesla približno en dan pokojninske dobe. Podatki, povezani z vrednotnico, bodo šli samodejno na ministrstvo za notranje zadeve, plačilo samodejno na Davčno upravo RS (Durs), z Dursa pa na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prihodki izvajalcev Prihodki od osebnega dopolnilnega dela bodo ostali omejeni. Z njim bo mogoče po novem v posameznem polletju koledarskega leta zaslužiti tri povprečne plače, torej največ 2974,32 evra. Po zdaj veljavni ureditvi pa se z osebnim dopolnilnim delom na letno ne sme pridobiti več kot minimalno letno plačo, torej več kot 9156,72 evra. Izvajalec bo moral dosežene prihodke prijaviti Dursu enkrat na pol leta, medtem ko mora sedaj to početi vsake tri mesece. Nadzor Izvajalce osebnega dopolnilnega dela bo nadzorovala Carinska uprava RS, ki bo s svojimi mobilnimi enotami aktivno na terenu. Več možnosti nadzora bo imel tudi Durs. Glede na to, da mu bodo izvajalci osebnega dopolnilnega dela prihodke dolžni prijaviti in da bo na voljo tudi evidenca kupljenih
 vrednotnic , bo imel pregled nad tem, ali se prijavljeni prihodki skladajo s številom vrednotnic. Če bo nekdo denimo prijavil 50 evrov prihodkov, zanj pa bo vplačanih 20 vrednotnic, bo mogoče za to neskladje takoj zahtevati pojasnila. Za nadzorne organe se z namenom preprečevanja socialnih in davčnih zlorab glede na predlog zakona vzpostavlja dostop do določenih baz podatkov, in sicer kot podlaga za povezovanje evidenc. Zgled Sistem vrednotnic sledi ureditvam, ki jih poznajo Belgija, Francija in Hrvaška. Finančne posledice Vzpostavitev novega sistema bo od države terjala denarni vložek. Uprava RS za javne prihodke naj bi za to namenila 20.000 evrov, Durs do 150.000 evrov, ministrstvo za notranje zadeve 10.000 evrov, Ajpes pa 22.000 evrov. A na drugi strani naj bi imela nova ureditev pozitivne posledice na pokojninsko in zdravstven blagajno. Ob predpostavki, da bi bilo aktivnih izvajalcev osebnega dopolnilnega dela 3000, bi se z vrednotnicami v prvo steklo 252.000 evrov letno, v drugo pa 72.000 evrov. Trenutno je sicer priglašenih nekaj manj kot 9000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, nova ureditev pa naj bi lahko to število zvišala na od 10.000 do 15.000. Cilj Cilj nove ureditve je spodbujanje k zakonitim oblikam opravljanja dela oz. preprečevanje dela na črno, s tem pa prispevati k obvladovanju in preprečevanju sive ekonomije.
Ljubljana, 01. aprila (STA) - Cilj predloga zakona o delu na črno, ki bo v četrtek v drugi obravnavi v DZ, je prispevek k zajezitvi sive ekonomije. Za osebno dopolnilno delo uvaja socialne prispevke, za kratkotrajna dela odpravlja prijavo, delo v lastni režiji širi na sorodstvo, nadzor prenaša na carinsko upravo, kazni zvišuje za 25 odstotkov, so našteli na ministrstvu za delo. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma pojasnila, da je predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je usklajen s socialnimi partnerji, nastal na podlagi rešitev, ki jih je vlada sprejela že leta 2010, a so bile nato na referendumu leta 2011 zaradi nestrinjanja z ureditvijo medsosedske pomoči zavrnjene. Ministrstvo se je zato odločilo, da v tokratni predlog, katerega ključni cilj je prispevek k omejevanju sive ekonomije, vključi le dobre rešitve, definicijo medsosedske pomoči pa pusti nespremenjeno. Predlog bo po besedah Kopač Mrakove omogočal preprosto zakonito opravljanje določenih občasnih in začasnih del, ob tem pa za njihovo prijavo ponudil spodbudo, in sicer minimalno socialno varnost. Med najpomembnejšimi spremembami je namreč preureditev osebnega dopolnilnega dela, kot je pomoč v gospodinjstvu. Po novem bo urejeno po načelu vsako delo šteje. Pokojninsko in zdravstveno zavarovanje se bo plačevalo prek sistema
 vrednotnic . Naročnik del bo moral za vrednotnico vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet evrov: sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca del. Ta bo z eno vrednotnico pršel do enega dneva pokojninske dobe, je pojasnil generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo Peter Pogačar. Kot je zatrdil, bo zadeva enostavna. Vrednotnico bo namreč mogoče kupiti prek spleta oz. e-uprave, postopek pa naj bi trajal dve do tri minute. Tisti, ki spleta ne uporabljajo, bodo to lahko uredili na upravni enoti. Se bo pa za osebno dopolnilno delo, da ne bo konkuriralo rednim zaposlitvam, ohranilo določene omejitve. Pogačar je izpostavil, da bodo pod osebno dopolnilno delo še naprej sodila le s posebnim seznamom določena dela - nov, dopolnjen seznam, na katerem naj bi bile med drugim inštrukcije, naj bi bil uveljavljen šest mesecev po sprejemu zakona. Poleg tega bodo lahko osebno dopolnilno delo opravljale le fizične osebe za druge fizične osebe, izvajalci pa bodo lahko v polletju z njim zaslužili le trikratnik povprečne neto plače. Dosežene prihodke bodo morali prijaviti Davčni upravi RS (Durs). Za uveljavitev novih rešitev naj bi država potrebovala okoli 200.000 evrov, a so na ministrstvu izračunali, da se bo v primeru 3000 mesečnih izvajalcev tega dela v pokojninsko in zdravstveno blagajno nateklo več sredstev od porabljenih. Ta ocena je sicer zelo konservativna, je opozorila Kopač Mrakova. Ko se je začelo govoriti o spremembah osebnega dopolnilnega dela, je bilo po njenih besedah manj kot 7000 prijavljenih, danes jih je že krepko nad 9000. Vse, kar bo več kot to, bo velik uspeh, je zatrdila. Predlog zakona prinaša tudi nekatere druge pomembne spremembe. S ciljem administrativne razbremenitve tako ne bo več treba prijavljati kratkotrajnega dela, delo v lastni režiji pa bo razširjeno na sorodstveno linijo do tretjega kolena, vendar le, če bo ta pomoč brezplačna. Hkrati predlog zakona širi možnost nadzora. Po novem bo namreč nad delom in zaposlovanjem na črno, ki trenutno sodi med pristojnosti tržne oz. delovne inšpekcije, bdela carinska uprava s svojimi mobilnimi enotami. Poleg tega se zvišujejo tudi globe, saj doslej, tako ministrica, niso delovale odvračalno. Zvišanje bo v povprečju 25-odstotno. Najbolj bodo poskočile kazni za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. Trenutno fizičnim osebam za to grozi od 208 do 1877 evrov kazni, po novem pa bo ta razpon med 1000 in 7000 evrov, je nanizala Kopač Mrakova. V primeru, da bo z delom na črno pridobljena premoženjska korist, je predviden njen odvzem. Če bo šlo za prekršek iz koristoljubja ali prekršek, težak prek 5000 evrov, pa bo mogoče od kršitelja po hitrem postopku zahtevati trikratnik minimalne globe. Druga obravnava predloga zakona bo v DZ v četrtek, tretje branje in sprejem zakona pa naj bi poslanci izvedli na redni majski seji.
Ljubljana, 01. aprila (STA) - Cilj predloga zakona o delu na črno, ki bo v četrtek v drugi obravnavi v DZ, je prispevek k zajezitvi sive ekonomije. Za osebno dopolnilno delo uvaja socialne prispevke, za kratkotrajna dela odpravlja prijavo, delo v lastni režiji širi na sorodstvo, nadzor prenaša na carinsko upravo, kazni zvišuje za 25 odstotkov, so našteli na ministrstvu za delo. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma pojasnila, da je predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je usklajen s socialnimi partnerji, nastal na podlagi rešitev, ki jih je vlada sprejela že leta 2010, a so bile nato na referendumu leta 2011 zaradi nestrinjanja z ureditvijo medsosedske pomoči zavrnjene. Ministrstvo se je zato odločilo, da v tokratni predlog, katerega ključni cilj je prispevek k omejevanju sive ekonomije, vključi le dobre rešitve, definicijo medsosedske pomoči pa pusti nespremenjeno. Predlog bo po besedah Kopač Mrakove omogočal preprosto zakonito opravljanje določenih občasnih in začasnih del, ob tem pa za njihovo prijavo ponudil spodbudo, in sicer minimalno socialno varnost. Med najpomembnejšimi spremembami je namreč preureditev osebnega dopolnilnega dela, kot je pomoč v gospodinjstvu. Po novem bo urejeno po načelu vsako delo šteje. Pokojninsko in zdravstveno zavarovanje se bo plačevalo prek sistema vrednotnic. Naročnik del bo moral za vrednotnico vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet evrov: sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca del. Ta bo z eno vrednotnico pršel do enega dneva pokojninske dobe, je pojasnil generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela pri ministrstvu za delo Peter Pogačar. Kot je zatrdil, bo zadeva enostavna.
 Vrednotnico  bo namreč mogoče kupiti prek spleta oz. e-uprave, postopek pa naj bi trajal dve do tri minute. Tisti, ki spleta ne uporabljajo, bodo to lahko uredili na upravni enoti. Se bo pa za osebno dopolnilno delo, da ne bo konkuriralo rednim zaposlitvam, ohranilo določene omejitve. Pogačar je izpostavil, da bodo pod osebno dopolnilno delo še naprej sodila le s posebnim seznamom določena dela - nov, dopolnjen seznam, na katerem naj bi bile med drugim inštrukcije, naj bi bil uveljavljen šest mesecev po sprejemu zakona. Poleg tega bodo lahko osebno dopolnilno delo opravljale le fizične osebe za druge fizične osebe, izvajalci pa bodo lahko v polletju z njim zaslužili le trikratnik povprečne neto plače. Dosežene prihodke bodo morali prijaviti Davčni upravi RS (Durs). Za uveljavitev novih rešitev naj bi država potrebovala okoli 200.000 evrov, a so na ministrstvu izračunali, da se bo v primeru 3000 mesečnih izvajalcev tega dela v pokojninsko in zdravstveno blagajno nateklo več sredstev od porabljenih. Ta ocena je sicer zelo konservativna, je opozorila Kopač Mrakova. Ko se je začelo govoriti o spremembah osebnega dopolnilnega dela, je bilo po njenih besedah manj kot 7000 prijavljenih, danes jih je že krepko nad 9000. Vse, kar bo več kot to, bo velik uspeh, je zatrdila. Predlog zakona prinaša tudi nekatere druge pomembne spremembe. S ciljem administrativne razbremenitve tako ne bo več treba prijavljati kratkotrajnega dela, delo v lastni režiji pa bo razširjeno na sorodstveno linijo do tretjega kolena, vendar le, če bo ta pomoč brezplačna. Hkrati predlog zakona širi možnost nadzora. Po novem bo namreč nad delom in zaposlovanjem na črno, ki trenutno sodi med pristojnosti tržne oz. delovne inšpekcije, bdela carinska uprava s svojimi mobilnimi enotami. Poleg tega se zvišujejo tudi globe, saj doslej, tako ministrica, niso delovale odvračalno. Zvišanje bo v povprečju 25-odstotno. Najbolj bodo poskočile kazni za šušmarje, to je fizične osebe, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. Trenutno fizičnim osebam za to grozi od 208 do 1877 evrov kazni, po novem pa bo ta razpon med 1000 in 7000 evrov, je nanizala Kopač Mrakova. V primeru, da bo z delom na črno pridobljena premoženjska korist, je predviden njen odvzem. Če bo šlo za prekršek iz koristoljubja ali prekršek, težak prek 5000 evrov, pa bo mogoče od kršitelja po hitrem postopku zahtevati trikratnik minimalne globe. Druga obravnava predloga zakona bo v DZ v četrtek, tretje branje in sprejem zakona pa naj bi poslanci izvedli na redni majski seji.
Razpis se lahko odredi za kaznivo dejanje umora po 127. členu, ugrabitve po 144. členu, posilstva po 180. členu, zlorabe prostitucije po 185. členu, prikazovanja, izdelave, posesti in pošiljanja pornografskega gradiva po 187. členu, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu, velike tatvine po 212. členu, ropa po 213. členu, goljufije po 217. členu, izsiljevanja po 218. členu, nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne vrednote po 222. členu, poslovne goljufije po 234. a členu, vdora v informacijski sistem po 242. členu, ponarejanja denarja po 249. členu, ponarejanja in uporabe ponarejenih
 vrednotnic  ali vrednostnih papirjev po 250. členu, pranja denarja po 252. členu, tihotapstva po 255. členu, hudodelskega združevanja po 297. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov po 310. členu, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena, povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po 319. členu, ugrabitve letala ali ladje po 330. členu, napada na varnost zračnega prometa po 331. členu, vnašanja nevarnih snovi v državo po 335. členu, terorizma po 355. členu, diverzije po 356. členu, trgovine z ljudmi po 387.a členu, mednarodnega terorizma po 388. členu, financiranja terorističnih dejanj po 388.a členu, ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom po 389. členu in jemanja talcev po 390. členu Kazenskega zakonika.
Telefonska številka in kartica SIM ostaneta nespremenjeni, vse dobroimetje na računu Debikartice pa bodo samodejno prenesli na račun Mobi. Polnjenje računa bo mogoče tako z
 vrednotnicami  za polnjenje Debikartic (do izteka veljavnosti) kot s tistimi za polnjenje računa Mobi. Nakup novih vrednotnic za polnjenje Debikartic po 1. juniju ne bo več mogoče.
Ljubljana - Oškodovanci vsi po vrsti zavračajo zagovor 28- letnega Ljubljančana Branka Berganta, obtoženega 17 goljufij, »težkih« več kot 37 milijonov tolarjev (pa tudi sedmih primerov ponarejanja listin, zatajitve, prikrivanja, ponarejanja
 vrednotnic  in poneverbe). Za zdaj na tukajšnjem okrožnem sodišču še vedno zaslišujejo opeharjene lastnike avtomobilov (vseh je šestnajst), njihove zgodbe pa so si zelo podobne. Tričlanski senat ima za obravnave rezerviran čas do 12. maja, vendar je zaradi obsežnosti obtožb vprašanje, če bo proces končan do konca maja.
Kaj glede honorarnega dela za brezposelne pravi zakonodaja? Na ZRSZ odgovarjajo: "Brezposelne osebe lahko, dokler izpolnjujejo pogoje za vodenje v evidenci pri Zavodu RS za zaposlovanje, v skladu z zakonom, ki ureja trg dela, opravljajo priložnostna dela na podlagi pogodb civilnega prava, ki ne predstavljajo zaposlitve (na primer na podlagi pogodbe o delu, pogodbe o izvedbi avtorskega dela), ter osebno dopolnilno delo na podlagi
 vrednotnic .
»Znamke in
 vrednotnice  prodajamo na 552 poštnih enotah, ki imajo večinoma celodnevni delovni čas, prav tako pa preko 1766 pismonoš širom Slovenije,« je v sporočilu za javnost zapisal Jože Fošt, namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenija in dodal: »Nizke cene prenosa pisem in dopisnic, ki jih določa vlada Republike Slovenije (pokritje le 58 odstotkov), ne dovoljujejo več tako široke mreže pooblaščenih prodajalcev, ki jim je treba priznati še določeni rabat.« Pogodbe za prodajo znamk so ohranili le z vsemi filatelističnimi društvi in planinskimi domovi.
Tiskanje upravnih kolkov, dajanje v obtok, distribucijo, umik iz uporabe in zamenjavo ter znesek, do katerega se plačujejo upravne takse v taksnih
 vrednotnicah , predpiše minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo."
Ljubljana - Pred kratkim so ljubljanski kriminalisti tožilstvu ovadili 46-letnega Ljubljančana, sicer uslužbenca upravne enote Ljubljana na Adamič-Lundrovem nabrežju. Zaradi poneverbe. Možakar je imel na skrbi prodajo taksnih
 vrednotnic , grbov in znakov. Med inventuro se je namreč izkazalo, da je od začetka letošnjega januarja pa do 9. aprila del gotovine od prodaje spravljal v svoj žep in si tako v dobrih treh mesecih prisvojil nekaj več kot 431 tisoč tolarjev. K. D.
KRANJ - S področja kriminalitete pa so policisti obravnavali sume kaznivih dejanj tatvina, vlom in ponarejanje
 vrednotnic  (vinjeta). V enem primeru ponarejene vinjete so bile ovadene tri osebe. Prvi osumljenec je ponarejeno vinjeto za uporabo slovenskih avtocest brezplačno dal drugemu osumljencu, ta pa tretjemu, ki jo je tudi namestil na svoj avtomobil in jo uporabljal kot pravo.