Prikazujem 1-9 od 9 konkordanc.
Plesna predstava. Koncept Adva
 Zakai . Izvedba Shila Anaraki, Adva Zakai. Produkcija Zoe vzw. Odnos med plesom/gibom in jezikom je srž številnih sodobnih plesnih predstav. Načinov raziskovanja tega odnosa in prikaza v javnosti je prav toliko kot predstav. Vse prepogosto se zgodi, da je prikaz odnosa med gibom in jezikom prikazan skozi filozofsko perspektivo in se ponovno zacikla sam vase. Adva se loti problema z drugačne perspektive: skozi humor in zabavo razkriva zaplete v vsakdanji govorici telesa in jezika. Festival eksperimentalnega giba Nagib. SNG Maribor (Mali oder). Ob 20. uri.
Plesna predstava. Koncept Adva Zakai. Izvedba Shila Anaraki, Adva
 Zakai . Produkcija Zoe vzw. Odnos med plesom/gibom in jezikom je srž številnih sodobnih plesnih predstav. Načinov raziskovanja tega odnosa in prikaza v javnosti je prav toliko kot predstav. Vse prepogosto se zgodi, da je prikaz odnosa med gibom in jezikom prikazan skozi filozofsko perspektivo in se ponovno zacikla sam vase. Adva se loti problema z drugačne perspektive: skozi humor in zabavo razkriva zaplete v vsakdanji govorici telesa in jezika. Festival eksperimentalnega giba Nagib. SNG Maribor (Mali oder). Ob 20. uri.
V istem katekizmu je tudi »prigliha« o uporu udov telesu. Neenotnost (»nevgliha«) med ljudmi v družbi ponazori Trubar z neenotnostjo med različni deli človeškega telesa. Denimo, da bi se roke in noge uprle trebuhu, češ da ta samo je in pije – in bi ga roke nehale pitati in ga noge ne bi več nosile. A kaj, ko bi v tem primeru tudi udje ostali brez moči! Prigliha se nanaša tudi na neenakost med družbenimi sloji; eni morajo drugim služiti, a tako je in drugače biti ne more. Luter in Trubar sta bila protestanta, nista pa bila revolucionarja. »Oli zavolo take nevglihe ty kersčeniki koker malu ty vudi v tim telessu, družina v hiši, purgary v meisti, kmetiči v vassi, neso inu ne imaio eden drugimu biti zubper, vmei sebo sovražiti, nydati /zavidati/, hudu misliti, govoriti oli sturiti, temuč vsak suiem dellom, opravilom, stanum, darum služiti inu streči volnu tar z vesseliem eden drugimu,
 zakai  s tem vsak sebi služi. Kadar bi se ty vudi (koker ie ta Menius h tim purgariem v Rymi, kir so punt zubper gosposčino, zubper ta svit začeli, govuril) s teim trebuhom skregali, te noge inu te roke oli oči inu ty zobie bi rekli h timu trebuhu, ti leni požrešni loter /brezdelnež, nemarnež/, ti ništer ne delaš inu se ne trudiš, temuč le ieiš inu pyeš. Mi le tebi težku delamo, mi ne hočmo tebe več pitati, dobi si sam ieisti, mi te ne hočmo več na nogah nossiti, z rokami služiti, zobmi ne gvečiti no varovati. Inu kadar bi ta trebuh ne ieidel, dotle bi ty drugi vudi vsi per nih moči obstali? Mi vidimo inu izkussimo, kadar eniga glava, želodec oli trebuh boli, de ne more ieisti. Taku vsi vudi so bolni, šibki, ne mogo hoditi, delati, ne vusta odpreti oli glosnu govoriti. Glih taku se gody v tih cerqvah, v meistih, v vaseh inu hišah, gde se vkupe ne derže, se souvražio inu so si vmei sebo zuper.« (Navedeno po elektronski izdaji Trubarjevih Zbranih del, II, na straneh 226 in 295, Nova revija, 2008.)
V naslednjem poglavju Od nemarnih negudnih starišeu, kir suie mlaiše tiga katekizma ne vuče pa okara slabe starše. »Zakai dosti starišev, očetov, gospodariev, inu moistrou ie na sveitu, kir več za svine inu živinu skerbe koker za otroke. Ne rodio, de bi se nerpoprei to pravo vero inu božyga strahu navučili, nee h tim pravim pridigom ne vodio, doma inu v šuli se ništer od Buga ne vuče. Inu per tim ty eni en gard nepošten leben pelaio, ništer ne delaio, v cerqou ne hodio inu ne molio, temuč veden pyančuio, šentuio /preklinjajo/ inu nesramnu govore pred otruki. Tu istu nih mlaiši inu družina tudi deio. Oli takim starišem, kir te mlade ludi v ti veri inu na poštenim lebnu zaderže, zmotio inu zblazneio, pravi sam Kristus, Math 18, bi bule bilu, de bi se nim en mlinski kamen na garlu obessil inu bi bili verženi v tu globoku morie. Zakai oni so dolžni na nih pogublenu inu Bug bode od nih kry terial, Ezeh. 3. Inu ty stariši ne mogo suim otrokom, mlaišim inu erbom bulšiga blaga dati inu zapustiti na tim sveitu, temuč de so bogaboieči, po katekizmi veruio, molio inu služio Bogu,
 zakai  tiga bodo v nebessih vekoma vživali, posvitnu blagu pag, se hitru premini, rezyde inu konec vzame.« (Navedeno po elektronski izdaji Trubarjevih Zbranih del, II, 281-84, Nova revija, 2008.)
Zadnjič smo videli, kakšno je moralo biti vedenje učencev, ki so obiskovali protestantsko stanovsko šolo v Ljubljani. Zdaj pa poglejmo, kakšni bi morali biti po Trubarju starši. O tem piše v enem od svojih katekizmov (Catehismus z dvejma izlagama, 1575). V poglavju Od starišev, kai inu kakove so nih prave Bogu dopadeče službe beremo, kar sledi. »Ty stariši v tim Svetim pismu ne bodo le samuč oča inu mati, temuč tudi pridigary, gosposčina, očimi, mačohe, gerohi, šulmoištri, gospodary, gospodine, moistri, antverhary, kmetiči inu vsi, kir te mlade otroke, posle, hlapce, dekle, mlaiše inu delovce pod sebo per suim kruhu imaio inu derže, bodo stariši imenovani.
 Zakai  oni imaio v nih hyši inu čez nih družino to nervegšo, pridnišo inu potrebnišo truio oblast, de so pridigary, gosposčina inu so oča inu mati vse suie družine. Obtu vsi stariši, aku prou veruio, Boga, suie otroke inu družino lubio inu hote v nih stanu služiti Bogu. Taku imaio nerpoprei od mladiu to suio družino naprei beroč, pravioč inu vprašaioč, ta celi katekizim vučiti inu navučiti, de ga izvuna umeio, prou zastopio, po nim veruio inu se po nim pruti Bogu inu ludem derže. Raven tiga, de nee sebo h tim pravim pridigom vodio, žnimi v cerqvi inu doma molio, en pošten leben tei sui družini k animu navuku inu exemplu pelaio inu vselei pred sui mlaiši inu družino od Buga, od nega opravila, od božyga serda inu štraifinge čez te hude, inu milosti čez te verne govore. De ty hišni otroci, mlaiši, possli inu družina skuzi taku perpovedane, govoriene inu pravlene Gospudi Boga ž nega stanum, volo inu misselio prou spoznaio inu navuče, koku Gospud Bug de hude neverne, nepokurne ie vselei ostru na tim sveitu štraifal inu te brumne /pobožne/ myril inu iz težkih nadlug čudnu pomagal.«
Prosim, da si vzamete malo časa in potrpljenja in preberete besedilo, ki se začne takole: »VSEM SLOVENCOM gnado, myr, mylhost inu pravu spoznane božye skuzi Jezusa Kristusa prossim«. Nakar sledi: »Lubi kersčeniki! Jest sem le-te štuke iz Svetiga pisma (inu nih izlage v te peisni zložene), katere vsaki zastopni človik, kir hoče v nebu pryti, ima veiditi inu deržati, h tim tudi to litanio nu ano pridigo v le-te buqvice pustil prepisati v naš iezik Bogu na čast inu h dobromu vsem mladim tar preprostim ludem naše dežele.
 Zakai  iz tih se vsaki lahku navuči to pravo staro vero, de spozna tiga praviga Boga, de bode veidel nemu prou služiti inu tudi spozna sam sebe, bo veidel, kai ye ta greh, kai ye ta zapuvid inu obluba božya, zakai ye Jezus, Syn Božy, človik postall inu martran bill. Koku my skuzi to vero v Jezusa Kristusa odpuščane vseh grehou, gnado božyo, nebeški erb inu ta večni leben dobodemo. Koku imamo v seh vnadlugah prou klycati na Buga, kai ye ta kerst inu ta prava stara maša. Kateri te štuke v tih buquicah prou zastopi, ta bode v Svetim pismi te evangelie inu druge pridige zastopill zadosti. Potle tudi lahku spozna tiga Antikrista, kir zdai povsod po sveidtu hodi v eni človeški andahtlivi štalti inu hoče s človeškimi postavami, s falš pridigo inu z oblubami tar prytežom te ludi odpelati od svetiga evangelia, od te žive čiste risnične besede božye.
V naslednjem poglavju Od nemarnih negudnih starišeu, kir suie mlaiše tiga katekizma ne vuče pa okara slabe starše. »
 Zakai  dosti starišev, očetov, gospodariev, inu moistrou ie na sveitu, kir več za svine inu živinu skerbe koker za otroke. Ne rodio, de bi se nerpoprei to pravo vero inu božyga strahu navučili, nee h tim pravim pridigom ne vodio, doma inu v šuli se ništer od Buga ne vuče. Inu per tim ty eni en gard nepošten leben pelaio, ništer ne delaio, v cerqou ne hodio inu ne molio, temuč veden pyančuio, šentuio /preklinjajo/ inu nesramnu govore pred otruki. Tu istu nih mlaiši inu družina tudi deio. Oli takim starišem, kir te mlade ludi v ti veri inu na poštenim lebnu zaderže, zmotio inu zblazneio, pravi sam Kristus, Math 18, bi bule bilu, de bi se nim en mlinski kamen na garlu obessil inu bi bili verženi v tu globoku morie. Zakai oni so dolžni na nih pogublenu inu Bug bode od nih kry terial, Ezeh. 3. Inu ty stariši ne mogo suim otrokom, mlaišim inu erbom bulšiga blaga dati inu zapustiti na tim sveitu, temuč de so bogaboieči, po katekizmi veruio, molio inu služio Bogu, zakai tiga bodo v nebessih vekoma vživali, posvitnu blagu pag, se hitru premini, rezyde inu konec vzame.« (Navedeno po elektronski izdaji Trubarjevih Zbranih del, II, 281-84, Nova revija, 2008.)
V naslednjem poglavju Od nemarnih negudnih starišeu, kir suie mlaiše tiga katekizma ne vuče pa okara slabe starše. »Zakai dosti starišev, očetov, gospodariev, inu moistrou ie na sveitu, kir več za svine inu živinu skerbe koker za otroke. Ne rodio, de bi se nerpoprei to pravo vero inu božyga strahu navučili, nee h tim pravim pridigom ne vodio, doma inu v šuli se ništer od Buga ne vuče. Inu per tim ty eni en gard nepošten leben pelaio, ništer ne delaio, v cerqou ne hodio inu ne molio, temuč veden pyančuio, šentuio /preklinjajo/ inu nesramnu govore pred otruki. Tu istu nih mlaiši inu družina tudi deio. Oli takim starišem, kir te mlade ludi v ti veri inu na poštenim lebnu zaderže, zmotio inu zblazneio, pravi sam Kristus, Math 18, bi bule bilu, de bi se nim en mlinski kamen na garlu obessil inu bi bili verženi v tu globoku morie.
 Zakai  oni so dolžni na nih pogublenu inu Bug bode od nih kry terial, Ezeh. 3. Inu ty stariši ne mogo suim otrokom, mlaišim inu erbom bulšiga blaga dati inu zapustiti na tim sveitu, temuč de so bogaboieči, po katekizmi veruio, molio inu služio Bogu, zakai tiga bodo v nebessih vekoma vživali, posvitnu blagu pag, se hitru premini, rezyde inu konec vzame.« (Navedeno po elektronski izdaji Trubarjevih Zbranih del, II, 281-84, Nova revija, 2008.)
Prosim, da si vzamete malo časa in potrpljenja in preberete besedilo, ki se začne takole: »VSEM SLOVENCOM gnado, myr, mylhost inu pravu spoznane božye skuzi Jezusa Kristusa prossim«. Nakar sledi: »Lubi kersčeniki! Jest sem le-te štuke iz Svetiga pisma (inu nih izlage v te peisni zložene), katere vsaki zastopni človik, kir hoče v nebu pryti, ima veiditi inu deržati, h tim tudi to litanio nu ano pridigo v le-te buqvice pustil prepisati v naš iezik Bogu na čast inu h dobromu vsem mladim tar preprostim ludem naše dežele. Zakai iz tih se vsaki lahku navuči to pravo staro vero, de spozna tiga praviga Boga, de bode veidel nemu prou služiti inu tudi spozna sam sebe, bo veidel, kai ye ta greh, kai ye ta zapuvid inu obluba božya,
 zakai  ye Jezus, Syn Božy, človik postall inu martran bill. Koku my skuzi to vero v Jezusa Kristusa odpuščane vseh grehou, gnado božyo, nebeški erb inu ta večni leben dobodemo. Koku imamo v seh vnadlugah prou klycati na Buga, kai ye ta kerst inu ta prava stara maša. Kateri te štuke v tih buquicah prou zastopi, ta bode v Svetim pismi te evangelie inu druge pridige zastopill zadosti. Potle tudi lahku spozna tiga Antikrista, kir zdai povsod po sveidtu hodi v eni človeški andahtlivi štalti inu hoče s človeškimi postavami, s falš pridigo inu z oblubami tar prytežom te ludi odpelati od svetiga evangelia, od te žive čiste risnične besede božye.